skrbnik za poseben primer - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - obnova postopka
V primeru dvoma v pravdno sposobnost stranke mora sodišče vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v postopku. V primeru zaključka, da stranka ni procesno sposobna, mora sodišče ukrepati v skladu z 80. členom in drugim odstavkom 81. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da ni potrebno predhodno soglasje centra za socialno delo v primeru, če ga sodišče postavi za skrbnika. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna. Po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Omenjene določbe jasno določajo, da je privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer, veljajo le v primeru, ko skrbnika za posebni primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Le v tem primeru je potrebna privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer.
prepoved opravljanja dela - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je sklep o prepovedi opravljanja dela nezakonit, ker je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 določa, da lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru iz 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka tega člena delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. To pomeni, kot utemeljeno navaja pritožba, da je odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR‑1). V konkretnem primeru je bil izpolnjen zakonski pogoj, da je tožena stranka tožnici lahko prepovedala opravljanje dela (tj. uvedba postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1) in morebitna naknadna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zakonitost te odločitve tožene stranke ne more vplivati.
Ni pa zaradi zakonitosti sklepa o prepovedi opravljanja dela zakonit tudi sklep o nadomestilu plače za čas te prepovedi. V skladu z določbo tretjega odstavka 110. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu v času prepovedi opravljanja dela dolžan izplačevati nadomestilo plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Kljub temu pa je delavec, če je kasneje pred sodiščem ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali če delodajalec postopka ne zaključi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za čas prepovedi opravljanja dela upravičen do plače v višini, ki bi mu pripadala, če bi delal. V času prepovedi opravljanja dela namreč delavec v teh primerih ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 15, 15/1, 15/1-1.
vojak - misija - dodatek k plači - dodatek za nevarne naloge
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožniku v spornem obdobju pripada dodatek za nevarnost oprlo na ocene varnostnih razmer za Palestinska območja, sprejete s strani Sveta za nacionalno varnost. Ker je tožnik v obdobju, za katerega zahteva višji dodatek za nevarnost, opravljal delo v Palestini, in ne v Izraelu, sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo ocene stopnje nevarnosti za Izrael, sprejete za obdobje od 6. 11. 2012 dalje. Drugačno zavzemanje tožnika tako ni utemeljeno, saj vztraja pri sklicevanju na oceno sekretariata, ki se nanaša na Izrael, in ne na Palestinska območja.
Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsej eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja po volji delavca - poslovodna oseba
V obravnavani zadevi je sporno priznanje nadomestila za čas brezposelnosti. Ker je v obravnavanem primeru prišlo do prenehanja delovnega razmerja po tožnikovi volji, poleg tega pa je bil tudi še v času upravnega odločanja še vedno vpisan v sodni register kot poslovodna oseba družbe d. o. o. in je dejansko to funkcijo še vedno izvajal tudi po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, saj ni utemeljen.
Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za prekinitev postopka in postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije. Glede na določila 113.a člena ZS sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče tega nista dolžni storiti, saj je začetek postopka predhodnega vprašanja s strani nižjih sodišč le fakultativne narave. Bistveno pa je, da tudi po vsebini ni razloga za postavitev predhodnega vprašanja glede razlage oziroma veljavnosti prava EU.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Za višino odškodnine za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka, je relevantna celotna plača (osnova in dodatki), opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve v mirovne sile, ki je sicer določena na mesečni ravni v pavšalnem nominalnem neto znesku.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - nepravilna vročitev - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Izpodbijani sklep tožeči stranki ni bil pravilno vročen, saj je bil vročen tožeči stranki neposredno, preko dosedanjega zakonitega zastopnika, namesto da bi bil vročen stečajnemu upravitelju.
odločitev o stroških pravdnega postopka - načelo končnega uspeha - dogovor strank o stroških - sodna poravnava
V predmetnem postopku je sodišče o delu tožbenega zahtevka odločilo s sodbo, o delu tožbenega zahtevka in pravdnih stroških pa je bila sklenjena sodna poravnava. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je torej zaključil s sodno poravnavo.
Ker sta se pravdni stranki dogovorili, da naj sodišče sodišče odloči o stroških postopka upoštevaje končni uspeh v pravdi, je potrebno o stroških celotnega postopka sprejeti enotno odločitev.
ZDR-1 člen 44, 131.. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 298, 298/4, 300, 300/3, 363, 363/3.
pobotni ugovor - plača - odpravnina - regres za letni dopust - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je nasprotno tožbo izločilo iz skupnega obravnavanja v drugem sporu, na naroku pojasnilo, da je to storilo zato, ker bi to terjalo izvedbo obširnega dokaznega postopka ter se ob tem sklicevalo še na ekonomičnost in hitrost postopkov. S tem je torej obrazložilo svojo odločitev o razdružitvi zadev, kar pa niti ni bilo potrebno - glede na to, da zoper tak sklep sploh ni pritožbe. To ni sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). Zato tudi ni bilo potrebno navedene obrazložitve o razdružitvi zadev povzeti še v obrazložitvi sodbe, saj to na pravilnost in zakonitost sodbe nima nobenega vpliva. Glede na navedeno se pokažejo kot nerelevantni pritožbeni očitki o obrazloženosti oziroma o nemožnem preizkusu pravilnosti razločitve postopkov v smislu kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za odločilne okoliščine primera.
določitev stikov z otrokom - določitev preživnine za mladoletnega otroka - zaključek glavne obravnave - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitna preživninska zmožnost - dopust - kreditne obveznosti - preživninska obveznost do drugih
Višino preživninske obveznosti določi sodišče z vrednostnim sklepom, ki uravnoteži tri sklope pravno relevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024056
ZPP člen 408, 411. ZIZ člen 226, 226/5, 227. ZZZDR člen 106, 106/5.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki otroka s staršem - pravica do stikov otroka s starši - prepoved stikov z otrokom - denarna kazen - višina denarne kazni - sredstvo zavarovanja - sredstvo izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - kršitev začasne odredbe - varstvo koristi otroka - nasilje v družini
Denarna kazen (kot sredstvo zavarovanja z začasno odredbo izrečene prepovedi stikov starša z otroki) mora biti dovolj visoka, da doseže namen za katerega je bila izrečena. V konkretnem primeru je to varstvo koristi otrok, za katera je ugotovljeno, da sta zaradi nasilja toženca nad njima in njuno mamo tako ogrožena, da je bilo treba tožencu z začasno odredbo prepovedati vse stike z njima. Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo pomen z začasno odredbo naložene opustitve. Glede na ugotovljeno ogroženost otrok in posledični zaključek, da je treba tožencu vsaj začasno prepovedati vsak stik z njima, mora biti denarna kazen dovolj visoka, da mu prepreči vsak poskus vzpostavitve stikov z otrokoma.
ZPP člen 8, 357a.. KZ-1 člen 191, 191/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - policist - nasilje v družini
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do posameznih ravnanj tožnika, ki so v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi jasno konkretizirana. Dokazna ocena v zvezi s tem je pomanjkljiva, saj ne vsebuje presoje v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nanizanih dejanj, ki prikazujejo tožnikov odnos do njegove tedanje zunajzakonske partnerice. Le izčrpna dokazna ocena posameznih tožniku očitanih ravnanj v izredni odpovedi lahko vodi do prepričljive presoje utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po obeh alinejah prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Posebej to velja za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je eden izmed zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ponavljajoče se ravnanje. Zato je ključno, da se sodišče prve stopnje opredeli do vseh v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitanih dejanj tožnika, saj je le tako možna presoja, ali je tožnik zavržno ravnal z njegovo tedanjo zunajzakonsko partnerico v daljšem časovnem obdobju.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00025121
ZDR-1 člen 177, 178.
odškodninska odgovornost delavca - profesionalni voznik
Odškodninska obveznost je podana, če je podano nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo in krivda. Ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da toženec ni ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti, saj je bil stebriček v mrtvem kotu. Šlo je namreč za stebriček višine 60 ali 70 cm, toženec pa je zanj vedel, saj je večkrat dnevno parkiral avtobus. Huda malomarnost je podana, če oseba ni ravnala s takšno pazljivostjo kot običajen človek, pri čemer je toženec poklicni voznik in zavezan še k večji skrbnosti kot običajen človek, hkrati pa je šlo za peron, ki ga je toženec dnevno uporabljal. Toženec bi lahko škodo preprečil, če bi ravnal s profesionalno skrbnostjo, kar pa ni.
Kot je znano, je lahko pisni odpravek sodbe izdan le na podlagi njegovega razglašenega izvirnika po zapisniku z glavne obravnave ali posebej po zapisniku z razglasitve sodbe. Predmet poprave sodbe po 365. členu ZKP je tako le njen pisni odpravek in ne izvirnik sodbe. Ta je zaradi njegove izvornosti v kakršnemkoli smislu nedotakljiv.
Sodišče prve stopnje je v tej fazi postopka izvedlo zgolj dokaze za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti, medtem ko se z višino zahtevka še ni ukvarjalo. To pa pomeni, da bo v nadaljevanju postopka moralo izvesti predlagane dokaze za ugotavljanje višine nepremoženjske in premoženjske škode, ki je predmet preostalega (neumaknjenega) dela tožbenega zahtevka. Ker torej sodišče prve stopnje še ni izvedlo nobenega od predlaganih dokazov v zvezi z ugotavljanjem višine zahtevka, se dokazni postopek v delu spremenjene tožbe ne bo podaljšal. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o nedopustnosti spremembe tožbe v tem delu zahtevka zato ni v skladu z načelom ekonomičnosti. Dopustitev objektivne spremembe tožbe z zahtevkom za tujo nego in pomoč je v obravnavanem primeru tudi smotrna, saj bo pripomogla k dokončni ureditvi spornega razmerja.
Ker je v konkretnem primeru tekom sodnega postopka prišlo do smrti tožnika, ki nima pooblaščenca, to je do razloga navedenega v 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, ima ta dogodek za posledico zastoj postopka in sicer zaradi tega, ker ima sklep deklaratorni značaj, z dnem tožnikove smrti.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Čeprav drži, da se lahko vse zgoraj navedeno nadomesti, če ne z drugimi predmeti pa v denarni protivrednosti, je treba težko nadomestljivost škode ocenjevati upoštevaje vsakokratne okoliščine konkretnega primera. Tožnik sicer začasno in zasilno rešuje nastalo situacijo ter to celo priznava, vendar je stališče sodišča prve stopnje, da se da vse, kar je ostalo v stanovanju (tožnik je omenjal dokumente, oblačila, potrebščine za osebno nego in druge osebne predmete), preprosto v celoti nadomestiti in da zato ne gre za težko nadomestljivo škodo, izredno strogo. Gre za več kot le za materialno prikrajšanje in neživljenjsko je pričakovanje, po katerem bi si moral tožnik vse navedeno nadomestiti (npr. dokumente tudi v postopkih pred uradnimi organi) in kasneje očitno zoper toženca uveljavljati ustrezne zahtevke iz naslova različnih prikrajšanj. Tudi ob restriktivni razlagi pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe gre vseeno lahko za težko nadomestljivo škodo, ko je tožnik razmere le zasilno in začasno uredil. Navedeno še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je tožnik izpostavil (glej navedbe zgoraj, ki so dovolj konkretizirane za obravnavanje), da za toženca z izdajo odredbe ne bodo nastale neugodne posledice.
ZDSS-1 člen 75, 81, 82.. ZUP člen 125.. ZPIZ-2 člen 178.. ZZVZZ-UPB3 člen 34, 34/1.
sodno varstvo - socialni spor - spor polne jurisdikcije
Ker je sodno socialni spor po 81. in 82. členu ZDSS-1 spor polne jurisdikcije, se s sodno odločbo presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in odloči o pravici, o kateri je bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku in jo je mogoče uveljavljati s tožbenim zahtevkom. Če o pravici, pravni koristi ali obveznosti s posamičnim dokončnim aktom ni bilo odločeno, procesne predpostavke za sodno varstvo sploh niso izpolnjene in se posledično tožba zavrže (75. člen ZDSS-1).
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3.. ZS člen 113a.. OZ člen 378.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Sodišče prve stopnje je tudi glede teka zakonskih zamudnih obresti upoštevalo ustaljeno sodno prakso v tovrstnih sporih, da je tožena stranka v zamudi s plačilom od tožnikove vrnitve z misije.