sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zavrnitev pritožbe - učinek pravnomočnosti sklepa
Ker so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr, ima z izpodbijanim sklepom določen poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice potrebno zakonsko podlago.
Za izrek obsodilne sodbe bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo dognati, da se je obtoženec v trenutku sklepanja posla z oškodovancem zavedal, da svojega dela obveznosti (plačila dogovorjene in naročene storitve) ne bo izpolnil, ker bo sredstva družbe uporabil za druge namene, kljub temu pa istočasno oškodovancu lažno zatrjeval, da bo storitev ob zapadlosti plačana, še zlasti ker gre za majhen znesek.
V tej pravdni zadevi sta po izdaji vmesne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je zahtevek po temelju v celoti utemeljen, pravdni stranki na pritožbeni obravnavi sklenili sodno poravnavo, v kateri se je tožena stranka zavezala tožniku v 15 dneh plačati 3.000 EUR. Odmero pravdnih stroškov (ob upoštevanju rezultata postopka, torej okoliščine, da se je tožena stranka tožniku zavezala plačati vse, kar je zahteval) sta pravdni stranki prepustili pritožbenemu sodišču.
izvršilni stroški - odmera potrebnih stroškov - stroški odgovora na ugovor - poziv sodišča - pomen dejanja
Ozko materialnopravno razumevanje sodišča prve stopnje, da za naložitev povrnitve stroškov odgovora zadošča okoliščina, da je bil upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se nanaša na objektivno smotrnost stroška v postopku. Četudi sodišče prve stopnje upnika pozove k podaji odgovora na ugovor (prvi odstavek 57. ter prvi in tretji odstavek 58. člena ZIZ), upnik ni že zato upravičen do povrnitve stroškov, ampak mora sodišče upoštevati njegov učinek v konkretnem postopku.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1122. ZPP člen 274.
fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - sodna taksa ob domnevi umika - res iudicata - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - trditvena podlaga predloga za taksno oprostitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ali obročno plačilo za pritožbo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba umaknjena. Za umik pritožbe pa je bilo treba plačati tretjino sodne takse. Tožnica je ponovno predlagala oprostitev plačila sodne takse ali obročno plačilo in pri tem navedla enake razloge kot prvič za pritožbo. Sodišče prve stopnje je zavrglo ta predlog, ker je pravilno štelo, da je ob istih razlogih o zadevi že odločeno.
ZDZdr člen 30, 30/2, 30/2-2, 51, 51/2. ZOdv člen 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - nagrada in stroški odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - strošek kilometrine
V drugi zadevi je pritožnik priglasil le stroške, povezane s potovanjem v eno smer, zato je v predmetni zadevi upravičen do povračila priglašenih stroškov, povezanih s potovanjem v drugo smer.
določitev stikov z otrokom - določitev preživnine za mladoletnega otroka - zaključek glavne obravnave - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitna preživninska zmožnost - dopust - kreditne obveznosti - preživninska obveznost do drugih
Višino preživninske obveznosti določi sodišče z vrednostnim sklepom, ki uravnoteži tri sklope pravno relevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta).
prepoved opravljanja dela - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je sklep o prepovedi opravljanja dela nezakonit, ker je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 določa, da lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru iz 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka tega člena delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. To pomeni, kot utemeljeno navaja pritožba, da je odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR‑1). V konkretnem primeru je bil izpolnjen zakonski pogoj, da je tožena stranka tožnici lahko prepovedala opravljanje dela (tj. uvedba postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1) in morebitna naknadna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zakonitost te odločitve tožene stranke ne more vplivati.
Ni pa zaradi zakonitosti sklepa o prepovedi opravljanja dela zakonit tudi sklep o nadomestilu plače za čas te prepovedi. V skladu z določbo tretjega odstavka 110. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu v času prepovedi opravljanja dela dolžan izplačevati nadomestilo plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Kljub temu pa je delavec, če je kasneje pred sodiščem ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali če delodajalec postopka ne zaključi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za čas prepovedi opravljanja dela upravičen do plače v višini, ki bi mu pripadala, če bi delal. V času prepovedi opravljanja dela namreč delavec v teh primerih ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
ZPP člen 8, 357a.. KZ-1 člen 191, 191/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - policist - nasilje v družini
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do posameznih ravnanj tožnika, ki so v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi jasno konkretizirana. Dokazna ocena v zvezi s tem je pomanjkljiva, saj ne vsebuje presoje v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nanizanih dejanj, ki prikazujejo tožnikov odnos do njegove tedanje zunajzakonske partnerice. Le izčrpna dokazna ocena posameznih tožniku očitanih ravnanj v izredni odpovedi lahko vodi do prepričljive presoje utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po obeh alinejah prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Posebej to velja za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je eden izmed zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ponavljajoče se ravnanje. Zato je ključno, da se sodišče prve stopnje opredeli do vseh v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitanih dejanj tožnika, saj je le tako možna presoja, ali je tožnik zavržno ravnal z njegovo tedanjo zunajzakonsko partnerico v daljšem časovnem obdobju.
spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - dodelitev v varstvo in vzgojo - otrokova korist - otrokovi stiki - določitev obsega stikov - določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti - otrokove potrebe
Pri odločanju o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ni poudarek na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev, temveč je glavno vodilo največja otrokova korist (5.a člen ZZZDR). Izvedenka je izpostavila, da je osebnostna ocena pri očetu ugodnejša. Oče je čustveno odzivnejši, stabilen, emocionalno obvladan ter sposoben empatije in prilagajanja čustvenim stanjem sebi najbližjih oseb. Sinovim potrebam zna dati prednost pred svojimi. Pri materi pa je izvedenka izpostavila njen prevladujoč negativni kognitivni slog, nezaupljivost do ljudi, močno kritičnost, prepričanje o njihovih napakah in odsotnost preverjanja navedenega z realnostjo. Kot ugotavlja izvedenka, lahko materini izbruhi škodujejo otrokovemu doživljanju ter njegovemu učenju ustreznih strategij za sproščanje lastnih nezadovoljstev. Mati ne prepoznava ustrezno otrokovih čustvenih stanj ter njegove zrelosti. V njenem odnosu do otroka je sodna izvedenka opazila nepredvidljivo menjavanje podcenjevanja in precenjevanja njegove zrelosti. Vse navedeno podpira zaključek sodišča prve stopnje, da je zaupanje v vzgojo in varstvo očetu A. v korist.
Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za prekinitev postopka in postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije. Glede na določila 113.a člena ZS sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče tega nista dolžni storiti, saj je začetek postopka predhodnega vprašanja s strani nižjih sodišč le fakultativne narave. Bistveno pa je, da tudi po vsebini ni razloga za postavitev predhodnega vprašanja glede razlage oziroma veljavnosti prava EU.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Za višino odškodnine za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka, je relevantna celotna plača (osnova in dodatki), opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve v mirovne sile, ki je sicer določena na mesečni ravni v pavšalnem nominalnem neto znesku.
Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da so pri tožniku potrebne stvarne razbremenitve, kot so mu bile priznane že v predsodnem postopku, pa tudi časovna razbremenitev, ki mu jo je priznalo sodišče prve stopnje. Ni pa potrebe za dodatne stvarne razbremenitve.
pravočasnost pritožbe - vloga v elektronski obliki - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZKP se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Peti odstavek istega člena določa, da minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti, obliko zapisa teh vlog ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča.
Ministrstvo za pravosodje RS še ni sprejelo ustreznega pravilnika o elektronskem poslovanju v kazenskih postopkih, niti še ni vzpostavljen informacijski sistem, ki bi omogočal elektronsko vlaganje sodnih pisanj strankam kazenskih postopkov, zato vlaganje pritožb po elektronski poti še ni mogoče.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2. ZPP člen 108, 108/1, 108/3, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/4, 49, 60, 60/2.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - nepopolnost predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - pozivni sklep - dopolnitev nepopolnega predloga - zavrženje predloga - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - vsebinski preizkus - davčna tajnost
Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora tako predlog za oprostitev, kot tudi za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vsebovati soglasje stranke, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s pozivnim sklepom sodišča prve stopnje in omenjenega soglasja ni predložila, sodišče prve stopnje ni moglo celostno ugotoviti njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki se upošteva tako pri odločanju o oprostitvi, kot tudi odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse.
Določbe 12. člena ZST-1 niso same sebi namen, saj te podatke in izjave sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem položaju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke, da poda soglasje, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
odločitev o stroških pravdnega postopka - načelo končnega uspeha - dogovor strank o stroških - sodna poravnava
V predmetnem postopku je sodišče o delu tožbenega zahtevka odločilo s sodbo, o delu tožbenega zahtevka in pravdnih stroških pa je bila sklenjena sodna poravnava. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je torej zaključil s sodno poravnavo.
Ker sta se pravdni stranki dogovorili, da naj sodišče sodišče odloči o stroških postopka upoštevaje končni uspeh v pravdi, je potrebno o stroških celotnega postopka sprejeti enotno odločitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Delodajalec ima pravico organizirati delovni proces po svojih optimalnih potrebah, pri čemer pa ukinitev delovnega mesta ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3.. ZS člen 113a.. OZ člen 378.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Sodišče prve stopnje je tudi glede teka zakonskih zamudnih obresti upoštevalo ustaljeno sodno prakso v tovrstnih sporih, da je tožena stranka v zamudi s plačilom od tožnikove vrnitve z misije.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - elektronsko vročanje - vložitev vloge v elektronski obliki - elektronski podpis
Čeprav ZPP dopušča možnost vložitve vloge v elektronski obliki, ne zadošča, da jo stranka pošlje sodišču na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča. Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki, obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema ureja Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Pravilnik), sprejet v skladu s pooblastilom iz 7. odstavka 105.b. člena ZPP. Sicer pa 2. odstavek 105.b člena ZPP jasno določa, da mora biti vloga, posredovana v elektronski obliki podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (torej overjenim s kvalificiranim potrdilom).
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Čeprav drži, da se lahko vse zgoraj navedeno nadomesti, če ne z drugimi predmeti pa v denarni protivrednosti, je treba težko nadomestljivost škode ocenjevati upoštevaje vsakokratne okoliščine konkretnega primera. Tožnik sicer začasno in zasilno rešuje nastalo situacijo ter to celo priznava, vendar je stališče sodišča prve stopnje, da se da vse, kar je ostalo v stanovanju (tožnik je omenjal dokumente, oblačila, potrebščine za osebno nego in druge osebne predmete), preprosto v celoti nadomestiti in da zato ne gre za težko nadomestljivo škodo, izredno strogo. Gre za več kot le za materialno prikrajšanje in neživljenjsko je pričakovanje, po katerem bi si moral tožnik vse navedeno nadomestiti (npr. dokumente tudi v postopkih pred uradnimi organi) in kasneje očitno zoper toženca uveljavljati ustrezne zahtevke iz naslova različnih prikrajšanj. Tudi ob restriktivni razlagi pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe gre vseeno lahko za težko nadomestljivo škodo, ko je tožnik razmere le zasilno in začasno uredil. Navedeno še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je tožnik izpostavil (glej navedbe zgoraj, ki so dovolj konkretizirane za obravnavanje), da za toženca z izdajo odredbe ne bodo nastale neugodne posledice.