• Najdi
  • <<
  • <
  • 21
  • od 21
  • 401.
    VSC Sodba in sklep Cpg 63/2019
    4.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00025160
    ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1.
    sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti - plačilo kupnine - sporno dejstvo - trditveno in dokazno breme
    Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogoma sodišča prve stopnje, da gre za spremembo tožbe (za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP)) in da je dopuščena sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Sicer ni mogoče soglašati z dodatnim razlogom sodišča prve stopnje, da toženka spremembi tožbe ni nasprotovala, saj pasivnost toženke nima takšnih pravnih posledic (glej 185. člen ZPP), vendar je sprememba vsekakor smotrna, zato je odločitev o njeni dopustitvi pravilna. Sprememba je ekonomična, ker je bilo mogoče izkoristiti že zbrano procesno gradivo in dokončno urediti razmerje med pravdnima strankama. In skladna z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi morala tožnica sicer, kot tudi sama izpostavlja v odgovoru na pritožbo, vložiti novo tožbo.

    Da je bila terjatev plačana, je ugovor toženke, glede katerega je toženka (in ne tožnica) tista, ki zanj nosi trditveno in dokazno breme.
  • 402.
    VSC Sodba Cpg 66/2019
    4.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00025158
    ZPP člen 115, 214, 282.
    narok za glavno obravnavo - nenavzočnost stranke - opravičilo - zavrnitev dokaznega predloga - nepotrebnost - domneva priznanja dejstev
    Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok za glavno obravnavo v nenavzočnosti toženca in njegove pooblaščenke. Pooblaščenka toženca je prošnjo za prestavitev naroka po elektronski pošti in iz razloga, ker ima (ona) v drugi sodni zadevi razpisano obravnavo, ki se jo mora zanesljivo udeležiti, podala dva dni pred razpisanim narokom in sodišče prve stopnje jo je celo (po elektronski pošti) obvestilo, da njeni prošnji ni ugodilo. Na izvedeni narok 16.11.2018 nista pristopila niti vabljeni toženec niti njegova pooblaščenka.

    6. Predlagana dokazna predloga z zaslišanjem toženca in priče M. W. je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo kot nepotrebna, ker ne bi v ničemer pripomogla k drugačnim relevantnim ugotovitvam. Sodišče prve stopnje je namreč lahko razsodilo že na podlagi nespornega dejanskega stanja (glej 214. člen ZPP), zato ni bilo nobene potrebe po izvajanju kakršnihkoli dokazov.
  • 403.
    VSL Sodba VI Kp 48/2019
    4.6.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00030063
    KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 54/1, 54/2, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-3.
    pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje velike tatvine - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - izvršitvene oblike - istovrstnost kaznivih dejanj - vlomna tatvina - tatvina na predrzen način - sostorilstvo
    Očitana dejanja ne pomenijo enotne dejavnosti v smislu enega samega nadaljevanega kaznivega dejanja, saj gre za različne izvršitvene oblike sicer istovrstnih kaznivih dejanj, pri čemer je eno od dejanj storjeno v sostorilstvu, kaznivo dejanje, opisano pod točko 2 izreka sodbe, je obtoženec izvršil sam in z vdorom prišel v zaprt prostor, pod točko 3 opisano kaznivo dejanje velike tatvine, ki je ostalo pri poskusu, pa je obtoženec poskusil storiti na posebno predrzen način.
  • 404.
    VSM Sklep I Cp 441/2019
    4.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00026058
    ZPP člen 80, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-11, 350, 350/2.
    zamudna sodba - pravdna nesposobnost - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Toženec, kateremu poslovna sposobnost sicer ni bila formalno odvzeta, v času roka za odgovor na tožbo in tudi sedaj, ni imel oziroma nima pravdne (procesne) sposobnosti. V obravnavanem primeru je tako bila procesno nesposobnemu tožencu vročena tožba v odgovor, kar pomeni, da je v postopku bil udeležen toženec, ki ni bil in ki ni pravdno sposoben.
  • 405.
    VSL Sodba III Kp 4876/2019
    4.6.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00030051
    KZ-1 člen 48a.
    stranska kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - izgon tujca iz države
    Ker gre za kaznivo dejanje mednarodnih razsežnosti, ker je bil obdolženec po podatkih kazenskega lista Švice že predkaznovan in je tujec, teritorij Republike Slovenije pa je izkoristil za storitev kaznivega dejanja, storitev drugega kaznivega dejanja pa je bila tu odkrita, so pri obdolžencu podani vsi pogoji, da mu sodišče izreče tudi stransko kazen izgona tujca iz države.
  • 406.
    VSC Sodba Cpg 75/2019
    4.6.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00024779
    ZPlaSS člen 116, 119, 119/1, 120, 120/2.
    odgovornost banke - bančna transakcija - bančno poslovanje - spletno bančništvo
    Pritožba pa nima prav, da v ravnanju tožeče stranke, ko je njena delavka v čitalcu računalnika pustila pametno kartico in računalnik prižgan, ni mogoče zaznati hudo malomarnega ravnanja iz drugega odstavka 120. člena ZPlaSS. Prav iz strokovnega članka, ki ga pritožba povzema, izhaja, da se v sodni praksi šteje, da gre pri karticah z osebno identifikacijsko številko za hudo malomarnost, ko imetnik pusti kartico skupaj z identifikacijsko številko in pritožbeno sodišče meni, da je glede na okoliščine konkretnega primera, ko je tožeča stranka pustila v čitalcu v računalniku kartico in računalnik prižgan, in ko je nato nepooblaščena oseba ravno zaradi tega lahko prebrala tudi geslo, ravnala enako kot da je dala na razpolago kartico s identifikacijsko številko.
  • 407.
    VSM Sklep I Cp 393/2019
    4.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00028138
    ZPP člen 154.
    sprememba tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka - faze postopka - kriteriji za odločitev o stroških
    V konkretnem primeru sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni mogoče o stroških postopka odločati le na podlagi končnega uspeha v pravdi. Do spremembe tožbe je tako prišlo v zaključni fazi postopka in je slednje potrebno upoštevati tudi pri ugotavljanju uspeha pravdnih strank v postopku.
  • 408.
    VSM Sodba I Cp 417/2019
    4.6.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00026103
    OZ člen 182.. ZPP člen 254.
    nepremoženjska škoda - nova škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja - neobstoj vzročne zveze - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dokazna presoja
    Vprašanje je, ali zatrjevano poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika predstavlja novo škodo.
  • 409.
    VSM Sklep I Cp 389/2019
    4.6.2019
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSM00028439
    ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271/1-3.
    začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - neznatna dolžnikova škoda
    Tožnica pa ne izkazuje nobene konkretne nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ. Zgolj razpolaganje s premoženjem toženca in še to veliko pred vložitvijo predmetne tožbe še ne predstavlja obstoja nevarnosti, da tožnica svoje terjatve ne bo mogla izterjati oziroma, da bo izterjava otežena.
  • 410.
    VSL Sklep Cst 261/2019
    4.6.2019
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00023881
    ZFPPIPP člen 119, 119/1, 384, 393, 393/3, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/5.
    odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveščanje upravitelja - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja
    Pritožnica ne more uspeti s stališčem, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene navedbe, ki jih je dala v odgovoru na upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje je njene trditve upoštevalo, saj se je do njih opredelilo, vendar jih je v določenem delu štelo za neutemeljene (glede plače), v določenem delu pa za nedokazane (glede razkritja obstoja skupnega premoženja).
  • 411.
    VSL Sklep Cst 252/2019
    4.6.2019
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00023917
    ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 152, 152/1, 221, 221/3, 221h, 221j, 221v, 221z. ZGD-1 člen 55.
    prekinitev stečajnega postopka - ponovna prisilna poravnava - predhodni postopek prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
    Sodišče ni obrazložilo, zakaj meni, da vsota terjatev upnikov predlagateljev upniške ponovne prisilne poravnave dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ni pojasnjeno, kakšno je razmerje med terjatvami upnikov predlagateljev ponovne prisilne poravnave v razmerju vseh preizkušenih ter priznanih in verjetno izkazanih terjatev po sklepu o preizkusu terjatev. Pritožnikova terjatev je bila v postopku prisilne poravnave priznana.
  • 412.
    VSM Sklep I Cp 264/2019
    4.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00025629
    SPZ člen 45, 45/4, 92.. ZD člen 141, 141/1, 141/2.. ZPP člen 214, 214/2.
    dediščinska tožba - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - aktivna in pasivna legitimacija strank - ugovor zastaranja - dobrovernost posesti - nepošteni posestnik zapuščine - neprerekane trditve
    Po v našem pravu uveljavljenem sistemu ipso iure dedovanja sta druga in tretja toženka s smrtjo moža oziroma očeta kot zakoniti dedinji po njem glede podedljivih pravic in obveznosti v celoti vstopili v njegov pravni položaj (132. člen ZD) in sta zato v razmerju do tožnice kot prikrajšane dedinje dolžni izpolniti zgolj to, kar bi v odnosu do nje moral izpolniti zapustnik, v kolikor ne bi umrl že pred vložitvijo predmetne tožbe.
  • 413.
    VSM Sodba I Cp 519/2019
    4.6.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00026365
    Zakon o igrah na srečo člen 1. OZ člen 132. ZOPA člen 2, 2/5.
    denarna odškodnina - igre na srečo - actio libera in causa - odgovornost igralnice
    Prvostopenjsko sodišče stopnje opitosti tožnika ne ocenjuje samo, brez potrebnega strokovnega znanja, kot mu očita pritožba, ampak to oceno povzema iz ambulantnega kartona, z dne 30. 10. 2014 (priloga A4), iz katerega poleg avtoanamneze, v kateri je povzeta izpoved tožnika, da je šel v casino, kjer je na ruleti hotel pridobiti preostanek denarja, vendar je zapravil vse, izhaja tudi psihični status tožnika, ki je sicer imel v organizmu 1,45 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vendar je bil po oceni zdravnika, specialista psihiatrije, luciden, orientiran, pogovorljiv, minimaliziral je nastalo situacijo, tako odvisnost od iger na srečo, kot tudi uživanje alkohola, odgovarjal je adekvatno, bil je koherentnega duktusa, brez pomembnejših odstopanj v razpoloženjski legi, ni bil psihotičen, imel je ohranjene realitetne kontrole, ni bil avto ali heteroagresiven ter popolnoma distanciran od suicidalnih misli in namenov.
  • 414.
    VSK Sodba in sklep II Kp 10657/2015
    3.6.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00030111
    ZKP člen 5, 76, 76/3, 254, 254/2, 344, 345, 352, 352/1, 355, 355/2, 380. ZDT-1 člen 21, 21/6. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 213, 213/1, 235, 235/2, 257, 257/3.
    dokazna vrednost dokazov - privilegij zoper samoobtožbo - predložitev dokazov - zavrženje obtožnice - zloraba uradnega položaja - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodbe - sprememba in razširitev obtožbe - pravica do obrambe - goljufija - posojilno razmerje - najvišja dovoljena obrestna mera - višina dolga - spravljanje v zmoto - izsiljevanje - pomoč h kaznivemu dejanju - ponarejanje poslovnih listin
    Nedopustnost spremembe obtožbe vidi sodišče prve stopnje v tem, da so bila dejstva, na katera se nanašajo tudi kaznivi dejanji zlorabe položaja, znana že ob vložitvi obtožbe in drugič, da so bila določena dejstva razkrita z izvajanjem obrambe, konkretno P. B.. Takšna razlaga pa ni pravilna. Ne glede na to, ali so bila določena dejstva znana ali ne, je pomembna ocena tožilstva, da presoja na glavni obravnavi izvedenih dokazov kaže na drugačno dejansko stanje. To drugačno oceno pa je državna tožilka na glavni obravnavi tudi zelo podrobno opisala. Povsem utemeljeno pa pritožba navaja, da se pomen in dokazna vrednost posameznega dokaza spreminja tekom postopka in se ocenjuje tudi z drugimi dokazi, ki so izvedeni, kakor tudi s tistimi, ki so bili naknadno pridobljeni po vloženi obtožbi. Dokazi zoper obtoženo P. B. so se pričeli izvajati šele na glavni obravnavi glede na to, da je bila zoper njo vložena neposredna obtožba, dvoma pa tudi ni, da je bil dokazni postopek zelo obširen in da so se dokazi, kot rečeno, pridobivali tudi tekom dokaznega postopka. Ker je tožilka na podlagi vseh na obravnavi izvedenih dokazov ocenila, da ugotovljeno dejansko stanje terja spremembo obtožbe, ki se je nanašala na ista izvršitvena dejanja kot po prvotni obtožbi, je bila do posega v obtožbo tudi upravičena.

    Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni moč razbrati, čemu se modificirana obtožba ne bi smela opirati na dejstva, ki so bila razkrita z izvajanjem obrambe obtožencev. Teh dejstev v sodbi razen tiste, ki so navedene v opombi pod točko 4, sodišče tudi ni podrobneje navedlo, je pa moč razbrati, da naj bi bil kršen privilegij zoper samoobtožbo glede na to, da je obtožena B. listine predložila v potrditev svojega zagovora češ, da kaznivega dejanja po prvotni obtožbi, ni storila. Pritrditi pa gre državni tožilki, da predložitev dokaznega gradiva s strani obrambe s procesnega vidika ne more biti sporno, kakor tudi ne, da se isti dokazi s strani strank v postopku lahko tolmačijo različno. Pravica predložitve dokazov v svojo korist predstavlja temeljno pravico do obrambe v smislu 29. člena Ustave RS, o čemer mora biti obdolženec v smislu 5. člena ZKP poučen že ob prvem zaslišanju. Glede na načelo proste ocene dokazov tudi ni nobene ovire, da sodišče, kar enako velja tudi za tožilca, tistih dokazov, ki jih je obtoženec predloži v svojo korist, ne bi smelo dokazno oceniti v njegovo škodo. Pravilo iz drugega odstavka 355. člena ZPP, da mora sodišče vestno presoditi vsak dokaz posebej in zvezi z ostalimi dokazi, velja enako za vse dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, ne glede na to, ali so bili predloženi s strani strank ali pribavljeni po uradni dolžnosti. Zato izpodbijano stališče o nedopustnosti razširitve obtožnice na podlagi s strani obrambe predstavljenih dejstev, ni pravilno.
  • 415.
    VSL Sklep I Cp 476/2019
    3.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00024575
    ZPP člen 334, 334/2, 366, 366/1.
    umik pritožbe - meritorno obravnavanje
    Če stranka umakne pritožbo, preden je sodišče druge stopnje o njej odločilo, sodišče druge stopnje ugotovi umik pritožbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), ne da bi jo meritorno obravnavalo.
  • 416.
    VSM Sklep I Ip 139/2019
    3.6.2019
    IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSM00023070
    URS člen 2, 23. ZIZ člen 3, 32, 32/2, 32/2-4, 40, 40/3, 46, 46/3, 55, 55/1, 55/1-7, 79, 79/2.
    omejitev izvršbe - opravljanje javne službe - pravica do izvršbe - pravico do sodnega varstva - načelo sorazmernosti - izvršba na premičnine
    Sodišče prve stopnje je določilo 4. točke drugega odstavka 32. člena ZIZ, ki opredeljuje izjemo, da objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe, ne smejo biti predmet izvršbe, razlagalo preširoko in z zavrnitvijo celotne predlagane premičninske izvršbe prekomerno poseglo v upnikovo pravico do izvršbe (23. člen Ustave RS).

    Vnaprejšnja posplošena ocena sodišča prve stopnje, da so vse premičnine javnega zdravstvenega zavoda izvzete iz izvršbe, ker bi bilo v nasprotnem primeru ogroženo zdravje in življenje ljudi, zgreši bistvo ozke razlage izjeme, kjer je potrebno tehtno presoditi, ali prodaja konkretnega predmet pomeni ogrožanje javne službe do te mere, da je brez njega ni mogoče opravljati.
  • 417.
    VSL Sodba X Kp 44415/2010
    3.6.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00026391
    ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/3, 150, 150/1, 150/1-1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 294, 294/1. URS člen 37.
    neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelsko združevanje - hudodelska združba - pripravljalno dejanje kot posebno kaznivo dejanje - razmerje subsidiarnosti - navidezen stek - sostorilstvo - pomoč - izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - telefonska številka - prikriti preiskovalni ukrepi
    Podatek o telefonski številki je operativni podatek, ki ne posega v število in vsebino komunikacij kot tudi lokacij in vrsto komunikacij, tako da ne pomeni posega v pravico do komunikacijske zasebnosti imetnika telefonske številke. V prid navedenemu pravnemu naziranju govorita tako odločba Ustavnega sodišča R Nemčije IBvR 256/08, IBvR 586/08 in IBvR 263/08 z dne 2. 3. 2010, ki pri telefonski številki razlikuje oziroma ločuje sam podatek o imetniku telefonske številke od same vsebine pogovorov oziroma podatka o opravljenih pogovorih, kakor tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Benedik proti Sloveniji št. 62357/14 z dne 24. 4. 2018, iz katere smiselno izhaja, da je statični IP naslov mogoče primerjati s telefonsko številko, ki ne spada med podatke o prometu, tako da za njegovo pridobitev ni potrebna sodna odredba - tretji odstavek 149.b člena ZKP, za razliko od dinamičnega IP naslova, ki pa je neločljivo povezan z načinom uporabe interneta na nekem računalniku, torej s podatki o prometu, za pridobitev katerega pa je potrebna sodna odredba (prvi odstavek 149.b člena ZKP). Predmet varstva komunikacijske zasebnosti so vsi prometni podatki kot sestavni del komunikacije posameznika. Vendar pa podatek o imetniku statičnega IP, ki ga je po oceni pritožbenega sodišče mogoče primerjati s podatkom o telefonski številki, lahko operater ugotovi tudi brez pregledovanja njegovega komunikacijskega udejstvovanja v svetovnem spletu t.j. brez pregledovanja ustavno varovanih podatkov o „prometu“. Ta postopek pa ne predstavlja posega v ustavno varovano tajnost občil po 37. členu Ustave RS. Za pridobitev podatka o imetniku statičnega IP naslova zato ni potrebna odredba sodišča (prvi odstavek 149.b člena ZKP), temveč ga lahko po tretjem odstavku 149.b člena ZKP pridobi policija neposredno od operaterja.

    Pri kaznivem dejanju hudodelskega združevanja po 294. členu KZ-1 gre za inkriminacijo pripravljalne faze k pozneje izvršenim oz. poskušenim kaznivim dejanjem, kot posebnega oz. samostojnega kaznivega dejanja (delictum sui generis). Vendar pa tako član kot tudi organizator hudodelske združbe v poznejših fazah s kaznivimi dejanji uresničujeta hudodelski načrt kot storilca oziroma sostorilca. Predhodna faza, to je ustanovitev hudodelske združbe in sodelovanje v njej v smislu pripravljalnih dejanj, izgubi svojo samostojnost, če storilec v hudodelski združbi izvrši (oziroma poskusi izvršiti) kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila hudodelska združba ustanovljena, in sicer zaradi razmerja subsidiarnosti. Zaradi razmerja subsidiarnosti namreč hudodelsko združevanje kot predhodna faza k pozneje izvršenim kaznivim dejanjem, izgubi svojo samostojnost in se vključi v izvršeno oziroma poskušano kaznivo dejanje, ki je storjeno v hudodelski združbi kot njegov naravni in pravni sestavni del po pravilu "Lex primaria derogat legi subsidiariae". V obravnavanem primeru sicer ne gre za „tipičen šolski“ primer, ko član hudodelske združbe izvrši najprej dejanje v smislu priprave za storitev kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, nato pa to dejanje poskusi izvršiti oziroma ga izvrši. So pa podane okoliščine, da je šlo za isto hudodelsko združbo, saj so jo sestavljali isti člani – obtoženci, z enakimi vlogami in enakim načinom delovanja ter da med delovanjem hudodelske združbe, ki je opredeljeno kot kaznivo dejanje po tretjem odstavku 186. člena KZ-1, ter delovanjem hudodelske združbe, ki je opredeljeno kot kaznivo dejanje po prvem odstavku 294. člena KZ-1, praktično ni časovne distance, ki po oceni pritožbenega sodišča izkazujejo, da pripravljalna dejanja ni mogoče opredeliti kot samostojnega kaznivega dejanja hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1, saj so zaradi odnosa subsidiarnosti izgubila svojo samostojnost in so se vključila v storjeno kaznivo dejanje po tretjem odstavku 186. člena KZ-1 kot njegov naravni in pravni sestavni del.
  • <<
  • <
  • 21
  • od 21