začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - neznatna dolžnikova škoda
Tožnica pa ne izkazuje nobene konkretne nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ. Zgolj razpolaganje s premoženjem toženca in še to veliko pred vložitvijo predmetne tožbe še ne predstavlja obstoja nevarnosti, da tožnica svoje terjatve ne bo mogla izterjati oziroma, da bo izterjava otežena.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveščanje upravitelja - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja
Pritožnica ne more uspeti s stališčem, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene navedbe, ki jih je dala v odgovoru na upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje je njene trditve upoštevalo, saj se je do njih opredelilo, vendar jih je v določenem delu štelo za neutemeljene (glede plače), v določenem delu pa za nedokazane (glede razkritja obstoja skupnega premoženja).
stečajni postopek - odmera in plačilo nagrade upravitelja - nagrada upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - disciplinska komisija - izrek opomina
Upravitelj ne bi bil upravičen do nagrad, če bi bil razrešen zaradi kršitve obveznosti upravitelja.
stranska kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - izgon tujca iz države
Ker gre za kaznivo dejanje mednarodnih razsežnosti, ker je bil obdolženec po podatkih kazenskega lista Švice že predkaznovan in je tujec, teritorij Republike Slovenije pa je izkoristil za storitev kaznivega dejanja, storitev drugega kaznivega dejanja pa je bila tu odkrita, so pri obdolžencu podani vsi pogoji, da mu sodišče izreče tudi stransko kazen izgona tujca iz države.
Zakon o igrah na srečo člen 1. OZ člen 132. ZOPA člen 2, 2/5.
denarna odškodnina - igre na srečo - actio libera in causa - odgovornost igralnice
Prvostopenjsko sodišče stopnje opitosti tožnika ne ocenjuje samo, brez potrebnega strokovnega znanja, kot mu očita pritožba, ampak to oceno povzema iz ambulantnega kartona, z dne 30. 10. 2014 (priloga A4), iz katerega poleg avtoanamneze, v kateri je povzeta izpoved tožnika, da je šel v casino, kjer je na ruleti hotel pridobiti preostanek denarja, vendar je zapravil vse, izhaja tudi psihični status tožnika, ki je sicer imel v organizmu 1,45 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vendar je bil po oceni zdravnika, specialista psihiatrije, luciden, orientiran, pogovorljiv, minimaliziral je nastalo situacijo, tako odvisnost od iger na srečo, kot tudi uživanje alkohola, odgovarjal je adekvatno, bil je koherentnega duktusa, brez pomembnejših odstopanj v razpoloženjski legi, ni bil psihotičen, imel je ohranjene realitetne kontrole, ni bil avto ali heteroagresiven ter popolnoma distanciran od suicidalnih misli in namenov.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. Sodni red člen 77, 77/2.
zavrženje obtožnega predloga - konkretizacija zakonskih znakov - dejanje ni kaznivo dejanje - Sodni red - sedežni red - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlago prvostopenjskega sodišča, ki upošteva presojo Ustavnega sodišče RS, sprejeto v sklepu številka U-I-317/05-9 z dne 4. 12. 2018, da določba drugega odstavka 77. člena Sodnega reda ne ureja položaja strank v kazenskem postopku, pač pa ureja le to, na kateri strani (na levi ali desni strani sodnika) sta na glavni obravnavi v razpravni dvorani mesti strank v postopku. Gre za določbo, ki je po svoji pravni naravi neke vrste "hišno pravilo", ki določa sedežni red v razpravni dvorani, ne pa določba, ki ureja pravice strank v postopku.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 420, 420/1, 420/1-2. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 402/1-4, 402/1-9, 403, 403/3, 404, 404/2, 404/3, 404/5, 521, 522. ZPP člen 108, 108/1, 365, 365-3. ZDavP-2 člen 143, 146.
postopek prisilne likvidacije - nedelovanje poslovodstva - nedelujoče poslovodstvo - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - upravičeni predlagatelj - začetek postopka po uradni dolžnosti - status upnika - postopek davčne izvršbe - nepopoln predlog - poziv sodišča na dopolnitev predloga
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je postopek prisilne likvidacije iz tega razloga (da poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev) mogoče začeti le na predlog upravičenega predlagatelja, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Peti odstavek 404. člena ZGD-1 ne spreminja v tretjem odstavku 404. člena ZGD-1 določene legitimacije za predlog za prisilno likvidacijo. Ob upoštevanju navedenih določb ZGD-1 pa je po oceni višjega sodišča logičen in pravilen le sklep, da sodišče iz razloga po 3. alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 sklep o začetku postopka prisilne likvidacije izda zgolj na predlog upravičenega predlagatelja.
sprememba tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka - faze postopka - kriteriji za odločitev o stroških
V konkretnem primeru sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni mogoče o stroških postopka odločati le na podlagi končnega uspeha v pravdi. Do spremembe tožbe je tako prišlo v zaključni fazi postopka in je slednje potrebno upoštevati tudi pri ugotavljanju uspeha pravdnih strank v postopku.
Pritožba pa nima prav, da v ravnanju tožeče stranke, ko je njena delavka v čitalcu računalnika pustila pametno kartico in računalnik prižgan, ni mogoče zaznati hudo malomarnega ravnanja iz drugega odstavka 120. člena ZPlaSS. Prav iz strokovnega članka, ki ga pritožba povzema, izhaja, da se v sodni praksi šteje, da gre pri karticah z osebno identifikacijsko številko za hudo malomarnost, ko imetnik pusti kartico skupaj z identifikacijsko številko in pritožbeno sodišče meni, da je glede na okoliščine konkretnega primera, ko je tožeča stranka pustila v čitalcu v računalniku kartico in računalnik prižgan, in ko je nato nepooblaščena oseba ravno zaradi tega lahko prebrala tudi geslo, ravnala enako kot da je dala na razpolago kartico s identifikacijsko številko.
sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti - plačilo kupnine - sporno dejstvo - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogoma sodišča prve stopnje, da gre za spremembo tožbe (za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP)) in da je dopuščena sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Sicer ni mogoče soglašati z dodatnim razlogom sodišča prve stopnje, da toženka spremembi tožbe ni nasprotovala, saj pasivnost toženke nima takšnih pravnih posledic (glej 185. člen ZPP), vendar je sprememba vsekakor smotrna, zato je odločitev o njeni dopustitvi pravilna. Sprememba je ekonomična, ker je bilo mogoče izkoristiti že zbrano procesno gradivo in dokončno urediti razmerje med pravdnima strankama. In skladna z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi morala tožnica sicer, kot tudi sama izpostavlja v odgovoru na pritožbo, vložiti novo tožbo.
Da je bila terjatev plačana, je ugovor toženke, glede katerega je toženka (in ne tožnica) tista, ki zanj nosi trditveno in dokazno breme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026231
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3. ZIZ člen 170. SPZ člen 143.
sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - pravno vprašanje - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - pričakovalna pravica - nesporno dejansko stanje - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - nastanek prisilne hipoteke - pridobitev zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - pridobitev ločitvene pravice - zaznamba izvršbe - vpis plombe v zemljiški knjigi
Izpodbijani sklep je pravilen že zato, ker sodišče ni sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, kar je pogoj za prekinitev postopka. Višje sodišče pa se strinja tudi s tem, da gre zgolj za pravno vprašanje, ki niti ni posebej zapleteno in ga zato lahko samo reši sodišče prve stopnje.
Tako iz 170. člena ZIZ kot iz 143. člena SPZ izhaja, da nastane hipoteka na podlagi sodne odločbe - sklepa o izvršbi - z vpisom v zemljiško knjigo. Ker torej sklep o izvršbi ni bil predložen zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi vpisa zaznambe izvršbe, s katerim bi tožeča stranka pridobila hipoteko na nepremičninah, že pred začetkom stečajnega postopka, tožeča stranka na navedenih nepremičninah ni pridobila zastavne pravice. S tem tudi ni pridobila pravice do prednostnega poplačila iz določenega premoženja dolžnika, kar pomeni, da nima ločitvene pravice v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - izvršilni naslov za izselitev dolžnika - solastništvo nepremičnine - sklep o prodaji nepremičnin - ustavnopravno varstvo pravice - postopek za oceno ustavnosti
Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer že ob izdaji prvega sklepa o prodaji. Kakršnekoli drugačne možnosti zakon sodišču ne daje.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost. Zakonska določba, po kateri mora sodišče izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, je za stečajnega dolžnika vsekakor zelo stroga, ni pa zgolj zaradi tega neustavna.
URS člen 2, 23. ZIZ člen 3, 32, 32/2, 32/2-4, 40, 40/3, 46, 46/3, 55, 55/1, 55/1-7, 79, 79/2.
omejitev izvršbe - opravljanje javne službe - pravica do izvršbe - pravico do sodnega varstva - načelo sorazmernosti - izvršba na premičnine
Sodišče prve stopnje je določilo 4. točke drugega odstavka 32. člena ZIZ, ki opredeljuje izjemo, da objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe, ne smejo biti predmet izvršbe, razlagalo preširoko in z zavrnitvijo celotne predlagane premičninske izvršbe prekomerno poseglo v upnikovo pravico do izvršbe (23. člen Ustave RS).
Vnaprejšnja posplošena ocena sodišča prve stopnje, da so vse premičnine javnega zdravstvenega zavoda izvzete iz izvršbe, ker bi bilo v nasprotnem primeru ogroženo zdravje in življenje ljudi, zgreši bistvo ozke razlage izjeme, kjer je potrebno tehtno presoditi, ali prodaja konkretnega predmet pomeni ogrožanje javne službe do te mere, da je brez njega ni mogoče opravljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030111
ZKP člen 5, 76, 76/3, 254, 254/2, 344, 345, 352, 352/1, 355, 355/2, 380. ZDT-1 člen 21, 21/6. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 213, 213/1, 235, 235/2, 257, 257/3.
dokazna vrednost dokazov - privilegij zoper samoobtožbo - predložitev dokazov - zavrženje obtožnice - zloraba uradnega položaja - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodbe - sprememba in razširitev obtožbe - pravica do obrambe - goljufija - posojilno razmerje - najvišja dovoljena obrestna mera - višina dolga - spravljanje v zmoto - izsiljevanje - pomoč h kaznivemu dejanju - ponarejanje poslovnih listin
Nedopustnost spremembe obtožbe vidi sodišče prve stopnje v tem, da so bila dejstva, na katera se nanašajo tudi kaznivi dejanji zlorabe položaja, znana že ob vložitvi obtožbe in drugič, da so bila določena dejstva razkrita z izvajanjem obrambe, konkretno P. B.. Takšna razlaga pa ni pravilna. Ne glede na to, ali so bila določena dejstva znana ali ne, je pomembna ocena tožilstva, da presoja na glavni obravnavi izvedenih dokazov kaže na drugačno dejansko stanje. To drugačno oceno pa je državna tožilka na glavni obravnavi tudi zelo podrobno opisala. Povsem utemeljeno pa pritožba navaja, da se pomen in dokazna vrednost posameznega dokaza spreminja tekom postopka in se ocenjuje tudi z drugimi dokazi, ki so izvedeni, kakor tudi s tistimi, ki so bili naknadno pridobljeni po vloženi obtožbi. Dokazi zoper obtoženo P. B. so se pričeli izvajati šele na glavni obravnavi glede na to, da je bila zoper njo vložena neposredna obtožba, dvoma pa tudi ni, da je bil dokazni postopek zelo obširen in da so se dokazi, kot rečeno, pridobivali tudi tekom dokaznega postopka. Ker je tožilka na podlagi vseh na obravnavi izvedenih dokazov ocenila, da ugotovljeno dejansko stanje terja spremembo obtožbe, ki se je nanašala na ista izvršitvena dejanja kot po prvotni obtožbi, je bila do posega v obtožbo tudi upravičena.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni moč razbrati, čemu se modificirana obtožba ne bi smela opirati na dejstva, ki so bila razkrita z izvajanjem obrambe obtožencev. Teh dejstev v sodbi razen tiste, ki so navedene v opombi pod točko 4, sodišče tudi ni podrobneje navedlo, je pa moč razbrati, da naj bi bil kršen privilegij zoper samoobtožbo glede na to, da je obtožena B. listine predložila v potrditev svojega zagovora češ, da kaznivega dejanja po prvotni obtožbi, ni storila. Pritrditi pa gre državni tožilki, da predložitev dokaznega gradiva s strani obrambe s procesnega vidika ne more biti sporno, kakor tudi ne, da se isti dokazi s strani strank v postopku lahko tolmačijo različno. Pravica predložitve dokazov v svojo korist predstavlja temeljno pravico do obrambe v smislu 29. člena Ustave RS, o čemer mora biti obdolženec v smislu 5. člena ZKP poučen že ob prvem zaslišanju. Glede na načelo proste ocene dokazov tudi ni nobene ovire, da sodišče, kar enako velja tudi za tožilca, tistih dokazov, ki jih je obtoženec predloži v svojo korist, ne bi smelo dokazno oceniti v njegovo škodo. Pravilo iz drugega odstavka 355. člena ZPP, da mora sodišče vestno presoditi vsak dokaz posebej in zvezi z ostalimi dokazi, velja enako za vse dokaze, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, ne glede na to, ali so bili predloženi s strani strank ali pribavljeni po uradni dolžnosti. Zato izpodbijano stališče o nedopustnosti razširitve obtožnice na podlagi s strani obrambe predstavljenih dejstev, ni pravilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026391
ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/3, 150, 150/1, 150/1-1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 294, 294/1. URS člen 37.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelsko združevanje - hudodelska združba - pripravljalno dejanje kot posebno kaznivo dejanje - razmerje subsidiarnosti - navidezen stek - sostorilstvo - pomoč - izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - telefonska številka - prikriti preiskovalni ukrepi
Podatek o telefonski številki je operativni podatek, ki ne posega v število in vsebino komunikacij kot tudi lokacij in vrsto komunikacij, tako da ne pomeni posega v pravico do komunikacijske zasebnosti imetnika telefonske številke. V prid navedenemu pravnemu naziranju govorita tako odločba Ustavnega sodišča R Nemčije IBvR 256/08, IBvR 586/08 in IBvR 263/08 z dne 2. 3. 2010, ki pri telefonski številki razlikuje oziroma ločuje sam podatek o imetniku telefonske številke od same vsebine pogovorov oziroma podatka o opravljenih pogovorih, kakor tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Benedik proti Sloveniji št. 62357/14 z dne 24. 4. 2018, iz katere smiselno izhaja, da je statični IP naslov mogoče primerjati s telefonsko številko, ki ne spada med podatke o prometu, tako da za njegovo pridobitev ni potrebna sodna odredba - tretji odstavek 149.b člena ZKP, za razliko od dinamičnega IP naslova, ki pa je neločljivo povezan z načinom uporabe interneta na nekem računalniku, torej s podatki o prometu, za pridobitev katerega pa je potrebna sodna odredba (prvi odstavek 149.b člena ZKP). Predmet varstva komunikacijske zasebnosti so vsi prometni podatki kot sestavni del komunikacije posameznika. Vendar pa podatek o imetniku statičnega IP, ki ga je po oceni pritožbenega sodišče mogoče primerjati s podatkom o telefonski številki, lahko operater ugotovi tudi brez pregledovanja njegovega komunikacijskega udejstvovanja v svetovnem spletu t.j. brez pregledovanja ustavno varovanih podatkov o „prometu“. Ta postopek pa ne predstavlja posega v ustavno varovano tajnost občil po 37. členu Ustave RS. Za pridobitev podatka o imetniku statičnega IP naslova zato ni potrebna odredba sodišča (prvi odstavek 149.b člena ZKP), temveč ga lahko po tretjem odstavku 149.b člena ZKP pridobi policija neposredno od operaterja.
Pri kaznivem dejanju hudodelskega združevanja po 294. členu KZ-1 gre za inkriminacijo pripravljalne faze k pozneje izvršenim oz. poskušenim kaznivim dejanjem, kot posebnega oz. samostojnega kaznivega dejanja (delictum sui generis). Vendar pa tako član kot tudi organizator hudodelske združbe v poznejših fazah s kaznivimi dejanji uresničujeta hudodelski načrt kot storilca oziroma sostorilca. Predhodna faza, to je ustanovitev hudodelske združbe in sodelovanje v njej v smislu pripravljalnih dejanj, izgubi svojo samostojnost, če storilec v hudodelski združbi izvrši (oziroma poskusi izvršiti) kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila hudodelska združba ustanovljena, in sicer zaradi razmerja subsidiarnosti. Zaradi razmerja subsidiarnosti namreč hudodelsko združevanje kot predhodna faza k pozneje izvršenim kaznivim dejanjem, izgubi svojo samostojnost in se vključi v izvršeno oziroma poskušano kaznivo dejanje, ki je storjeno v hudodelski združbi kot njegov naravni in pravni sestavni del po pravilu "Lex primaria derogat legi subsidiariae". V obravnavanem primeru sicer ne gre za „tipičen šolski“ primer, ko član hudodelske združbe izvrši najprej dejanje v smislu priprave za storitev kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, nato pa to dejanje poskusi izvršiti oziroma ga izvrši. So pa podane okoliščine, da je šlo za isto hudodelsko združbo, saj so jo sestavljali isti člani – obtoženci, z enakimi vlogami in enakim načinom delovanja ter da med delovanjem hudodelske združbe, ki je opredeljeno kot kaznivo dejanje po tretjem odstavku 186. člena KZ-1, ter delovanjem hudodelske združbe, ki je opredeljeno kot kaznivo dejanje po prvem odstavku 294. člena KZ-1, praktično ni časovne distance, ki po oceni pritožbenega sodišča izkazujejo, da pripravljalna dejanja ni mogoče opredeliti kot samostojnega kaznivega dejanja hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1, saj so zaradi odnosa subsidiarnosti izgubila svojo samostojnost in so se vključila v storjeno kaznivo dejanje po tretjem odstavku 186. člena KZ-1 kot njegov naravni in pravni sestavni del.
Če stranka umakne pritožbo, preden je sodišče druge stopnje o njej odločilo, sodišče druge stopnje ugotovi umik pritožbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), ne da bi jo meritorno obravnavalo.