kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - izraba položaja - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo poslovne presoje - nakup poslovnega deleža - tržna cena
Državni tožilki ni uspelo pojasniti, zakaj je bilo poslovodstvo gospodarske družbe nakup poslovnega deleža dolžno opraviti po tržni ceni. Sodišče prve stopnje je očitek o nakupu poslovnega deleža družbe J. d. o. o. preko njegove tržne vrednosti presojalo v luči tega, kaj izraba položaja sploh pomeni. Očitek obdolžencema, da je bila kupnina za poslovni delež družbe J. d. o. o. previsoka, ker naj bi bila tržna vrednost le-tega bistveno nižja, je presojalo na način, ali je mogoče v poslu na ravni utemeljenega suma prepoznati ravnanje, ki krši dolžno skrbnost oziroma ki izkazuje poslovno nezvestobo obdolžencev. Odločilno je, da gospodarski družbi noben predpis, v konkretnem primeru pa tudi noben notranji akt ne nalaga, da nepremičnine kupuje po zgolj tržni ceni (ta odločitev ni pravno realizirana), svobodna gospodarska pobuda pa je celo ustavno načelo. Ni sprejemljivo stališče, da je nelogično, da bi gospodarska družba nepremičnine kupovala po vrednosti za naložbenika, če bi jih lahko po tržni ceni, torej za bistveno manj, ker naj bi s tem izničila bistvo naložbe - maksimiranje dobička. Takšno razmišljanje je logično le navidezno, saj povsem zanemari, da kupovalcu nasproti stoji prodajalec z njemu nasprotnim interesom. Teza, da poslovodstvo gospodarske družbe, katere dejavnost je ravno garancija za trg, krši dolžno skrbnost, če predrago kupi nepremičnino na B., ko bi jo lahko po tržni ceni v B., K., L. ali v K., pomeni zanikanje podjetniške svobode in podjetniškega tveganja.
vrnitev izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev - verzija
S pravnomočnostjo odločbe, da je toženi stranki pravica do denarnega nadomestila prenehala z dnem 12. 3. 2013, je odpadla pravna podlaga za izplačilo denarnega nadomestila od tedaj dalje. Zato je sodišče prve stopnje zakonito odločilo, da je neupravičeno izplačane zneske denarnega nadomestila tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti.
Pri vtoževanih zneskih tožnice gre za reparacijo oziroma odpravo posledic nezakonitega ravnanja tožene stranke. Delavec je upravičen do takih zneskov nadomestila plače in drugih pravic, kakršne bi prejel v delovnem razmerju. Pri prikrajšanju je zato treba upoštevati prejemke, ki jih je delavec prejel v spornem obdobju za opravljeno delo, torej tudi prejemke na podlagi civilnih pogodb. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožnici priznalo razliko med pripadajočo plačo za 36. plačni razred in prejemki, ki jih je tožnica v tem obdobju že prejela, je pri reparacijskem zahtevku pravilno upoštevalo plačila, ki jih je tožnica prejela po civilnih pogodbah.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zavrnitvi zahtevka za plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust pravilno upoštevalo stališče, ki izhaja iz sodbe Sodišča EU C- 396/13, po katerem se šteje, da se regres kot pravica iz delovnega razmerja uresničuje po enovitem pravnem sistemu. Tožnik je pravico do sorazmernega dela letnega dopusta in regresa utemeljeval na slovenskih predpisih, in sicer na podlagi četrtega odstavka 131. člena ZDR-1 ter Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, kar je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo kot oviro za priznanje regresa, saj je tožnik zgoraj omenjeno razliko v plači, kar je bil bistveni del tega spora, uveljavljal po avstrijskem pravu. Kljub pravilu, da sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti (iura novit curia), to ne velja neodvisno od navedb strank, ki morajo biti tudi pravočasno podane (286. člen in prvi odstavek 337. člena ZPP). Ne zadostuje torej zgolj pritožbeno sklicevanje tožnika, da bi moralo sodišče poznati tudi tuje pravo po uradni dolžnosti, ko pa je v postopku na prvi stopnji izrecno uveljavljal po slovenskih predpisih ter z navedbami, ki ustrezajo tej materialnopravni podlagi. Sodišče je vezano na zatrjevano dejansko podlago ter ni dolžno in ne sme po uradni dolžnosti mimo navedb strank ugotavljati, ali morda obstajajo še kakšna relevantna dejstva, niti iskati dokazov zanje. Nenazadnje tožnik niti v pritožbenem postopku ni podal trditev o pogojih za odmero oziroma izračun sorazmernega dela regresa za letni dopust po relevantnih avstrijskih predpisih. Glede na navedeno je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevek za izplačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust za sporni leti.
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, zato tožnik pri bruto zneskih plač ne razpolaga neposredno s celotnim zneskom, temveč deloma razpolaga posredno prek uporabe javnih storitev, ki se financirajo iz davkov. Tožnik tudi sam v pritožbi navaja, da je tožena stranka izpolnila svoje obveznosti po plačilu bruto plač iz pravnomočne sodbe. Morebitno prikrajšanje, do katerega je prišlo pri enkratnem izplačilu, pa izhaja iz veljavne dohodninske zakonodaje, na kar pa sta tako tožena stranka kot sodišče vezana.
plačilo razlike plače - zdravnik - javni uslužbenec - napredovanje
Pritožbeno sodišče meni, da drugi odstavek 7. člena ZSPJS, ki kot najvišji plačni razred za plačne poskupine C1 do J3 določa 57. plačni razred, ni v nasprotju z Ustavo.
Drugi odstavek 16. člena ZSPJS ne daje pravice javnemu uslužbencu, da doseže 10 napredovanj. Takšno tolmačenje je zmotno. Že iz same določbe drugega odstavka 16. člena ZSPJS, je jasno razvidno, da je napredovanje omejeno za 5 oziroma 10 plačnih razredov, in ne, da javni uslužbenec v vsakem primeru lahko napreduje za 10 plačnih razredov. Iz že povzete določitve plačnega razreda za delovni mesti zdravnik specialist V/VI PPD1 in višji zdravnik specialist PPD1 je razvidno, da je na teh dveh delovnih mestih napredovanje določeno do 57. plačnega razreda, kot ga je tožnik tudi dosegel.
ZFPPIPP člen 47, 381, 381/1, 382, 414, 415, 417, 417/1, 417/1-1, 417a. ZPP člen 205. ZD člen 132.
postopek osebnega stečaja - postopek stečaja zapuščine - smrt fizične osebe - prekinitev postopka - zapuščina kot stečajni dolžnik - prehod zapuščine na dediča - namen postopka stečaja zapuščine
Enak namen vodenja postopka osebnega stečaja in postopka stečaja zapuščine kaže na smotrnost kontinuitete obeh postopkov v primeru smrti stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka nad kasneje umrlo fizično osebo. Za kontinuiteto govori tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj bi to pomenilo stroškovni in časovni prihranek. Ne bi se spremenil niti časovni okvir za ev. uveljavljanje zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kar je v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (prim. 47. člen ZFPPIPP). Če stečajna masa obstaja, upniki načelno tudi ne izgubijo pravnega interesa za uresničevanje namena stečajnega postopka, ki je v prvi vrsti v poplačilu upnikov. Z oblikovanjem stečajne mase v postopku osebnega stečaja je bila do neke mere tudi že opredeljena višina poplačila upnikov v postopku stečaja zapuščine. V trenutku smrti stečajnega dolžnika je zgolj tako obremenjeno premoženje prešlo v premoženjsko sfero dedičev. Dedovanje je namreč podlaga za vstop dedičev v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti.
Bistvena posledica nadaljevanja postopka s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka vstopijo v postopek v zatečenem stanju ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva njihovih interesov v stečajnem postopku.
Glede na navedeno je po prepričanju pritožbenega sodišča logično, da se v primeru smrti dolžnika, nad katerim teče postopek osebnega stečaja, postopek nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine, vendar le, če v konkretnem primeru obstaja pravni interes za nadaljevanje postopka kot stečaja zapuščine. Postopek stečaja zapuščine je mogoče voditi tudi pred pravnomočnim končanjem zapuščinskega postopka. Vendar ne gre prezreti, da za avtomatično (ex lege) nadaljevanje postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine ni pravne podlage. Institut stečaja zapuščine se vendarle razlikuje od postopka osebnega stečaja, saj stečaj zapuščine bistveno posega v dedno pravna razmerja med zapustnikom in njegovimi dediči.
odvzem mladoletne osebe - obtožni predlog - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom - izvajanje dokazov
Pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni odločalo le na podlagi podatkov v spisu, temveč je v fazi pred materialnim preizkusom pridobilo dokaze, in to le nekatere od predlaganih in jih presojalo, nato pa obtožni predlog, ker je ocenilo, da ni podan utemeljen sum, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, zavrglo, kršilo določbe ZKP, pri tem pa oškodovanki kot tožilki ni omogočilo, da na podlagi v obtožnem predlogu izvedenih dokazov sodišču ponudi drugačen zaključek.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - trajnejša življenjska skupnost - izselitev
Trajnejša življenjska skupnost je okoliščina objektivne narave, tako zaradi časovnega elementa kot vsebine razmerja, zaradi katerega se ta lahko imenuje skupnost v smislu življenjske sredine, v kateri se živi soodvisno, z ekonomskimi elementi. Že pojmovno je zato lahko življenjska skupnost le ena.
ZPP člen 13, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 121, 121/1, 231, 231-3, 384, 384/2.
postopek osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - predhodni stečajni postopek - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoj upnikove terjatve - izvedba obširnejšega dokaznega postopka - načelo smotrnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - nedopustne pritožbene novote
Predhodno vprašanje je lahko vprašanje o obstoju določenega pravnega razmerja, lahko pa je to tudi vprašanje o pravnih posledicah tega pravnega razmerja. Tako je predhodno vprašanje lahko vprašanje o obstoju terjatve iz določenega pravnega razmerja, v danem primeru odškodninske terjatve zoper dolžnika, ki izvira iz pravnega razmerja med njim kot članom uprave A. d.d. (sedaj v stečaju) in navedeno družbo.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023531
EZ-1 člen 473, 473/5, 473/6. OZ člen 306. ZNP-1 člen 203, 203/1.
služnost v javno korist - odškodnina zaradi razlastitve - višina denarne odškodnine - sodni depozit - sporazum o višini odškodnine
Sodni depozit je le ena od zakonsko predvidenih predpostavk, da se upravni postopek za omejitev lastninske pravice (razlastitev) izvede kot nujen, ne pomeni pa položitev zneska s strani razlastitvenega upravičenca v (enostransko) določeni višini (še oz. že) prenehanja njegove obveznosti iz naslova odškodnine zaradi ustanovljene služnosti. Takšno plačilo je skladno s splošnimi obligacijskopravnimi določbami o prenehanju obveznosti mogoče upoštevati le kot delno izpolnitev obveznosti na račun (v tedanji fazi postopka) še nedoločene odškodnine.
Pojem osebne vročitve ne pomeni, da mora biti pisanje stranki vročeno v roke, temveč zakon tudi v tem primeru, kadar vročevalec ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, dopušča vročitev s fikcijo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00026697
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24, 24/4.
premestitev na drugo delovno mesto - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - napotitev na delo
Glede na vsebino predloga gre za regulacijsko začasno odredbo, saj se v bistvu vsebina predloga pokriva s tožbenim zahtevkom oziroma ker naj bi začasna odredba urejala (sicer le začasno) sporno pravno razmerje. Za izdajo takšne regulacijske začasne odredbe je pristop restriktiven in je njena izdaja utemeljena izključno zaradi razloga, navedenega v 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, torej da se z začasno odredbo prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Tožnik izpolnitev tega razloga utemeljuje, kar pa ni bistveno, saj je sodišče prve stopnje izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo že zaradi neizkazanega temeljnega pogoja, to je verjetnosti obstoja terjatve, kot ga zahteva prvi odstavek 272. člena ZIZ.
Omejitve, določene v 24. členu KPND, lahko veljajo le v primeru premestitve na drugo delovno mesto (razporeditve), ne pa v primeru napotitve na delo v drug kraj, območje ali področje dela.
zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti - fizični obračun - sodelovanje v pretepu - grdo ravnanje
Še tako nepomembno ravnanje posameznika more prispevati k odločitvi soseda, s katerim sta že dalj časa v sporu, da ga poškoduje, tako široke izključitve kritja pa povprečno skrbna oseba ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja ni mogla imeti v mislih. Tako široka interpretacija obravnavane določbe tako ni mogla predstavljati skupnega namena pogodbenih strank. Določba predpostavlja časovno in krajevno povezanost zavarovančevega ravnanja in ravnanja osebe, ki ga je poškodovala.
SZ-1 člen 103, 103/5, 107, 113, 113/1. OZ člen 190.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - razlog za odpoved najemne pogodbe - drugo primerno stanovanje - izpraznitev in izročitev stanovanja - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija najemnika - povračilo vlaganj v najeto nepremičnino - neupravičena pridobitev - prikrajšanje
Z odpovedjo najemne pogodbe preneha najemno razmerje, zato mora najemnik v skladu s prvim odstavkom 113. člena SZ-1 izprazniti in izročiti stanovanje najemodajalcu (lastniku) v stanju, v kakršnem ga je prevzel. Toženka je bila po odpovedani pogodbi najemnica, ki je legitimirana, da vzpostavi prejšnje stanje. V okviru presoje obstoja drugega primernega lastniškega stanovanja ugotovljena okoliščina, da v najemnem stanovanju dejansko toženka ne prebiva, pač pa njena hči z otrokom, kaže kvečjemu, da hčerka in njen otrok v stanovanju bivata z njenim dovoljenjem, ne izključuje pa možnosti, da (je) toženka stanovanje lahko uporablja(la) po potrebi. Zahtevek je bil ipravilno naperjen zoper toženko, ki je tista oseba, ki mora vsled odpovedi najemnega razmerja stanovanje izprazniti (vseh stvari in oseb) ter ga izročiti tožnicama. Ugovor pasivne legitimacije zato ni utemeljen.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska tožba (rei vindicatio) - trditveno in dokazno breme - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje
Ne drži pritožbeno izvajanje tožencev, da je bilo njunemu trditvenemu bremenu zadoščeno zgolj z nasprotovanjem tožnikovim trditvam. Tožnikov tožbeni zahtevek je reivindikacijski oziroma lastninski, zato bi se mu toženca lahko uspešno uprla le s trditvami, da imata na tem delu nepremičnine močnejšo pravico (od tožnika), ki ju upravičuje do posedovanja te nepremičnine (93. člen SPZ). Vendar takšnih trditev niti nista postavila.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. ZD člen 176, 177.
dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - običajno prebivališče zapustnika - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prebivališče dediča - središče življenjskih interesov
Pri razlagi pojma običajno prebivališče zapustnika ob smrti je treba izhajati iz avtonomne opredelitve, ki jo določbi daje pravo EU. Na podlagi Uredbe se navezna okoliščina običajnega prebivališča uporabi za celotno zapuščino. To pomeni, da je določitev običajnega prebivališča dejansko vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče, upoštevajoč več meril, ki so primeroma našteta v 23. in 24. točki besedila preambule Uredbe. Za določitev običajnega prebivališča mora organ, ki obravnava dedovanje, oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je zapustnik bil v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel zapustnik dejansko središče življenjskih interesov glede na družino in svoje družabno življenje.
videz nepristranskosti sodišča - odločanje v predhodnem postopku
Zgolj okoliščina, ki jo navaja zagovornica, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu že večkrat odločalo v kazenskih postopkih zoper obdolženca, pa sama po sebi ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti tega sodišča kot celote, saj je pri tem potrebno upoštevati, da so sodniki pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne.
ZZZDR člen 51/2, 52/1. OZ člen 190. SPZ člen 48, 48/1.
skupno premoženje - vlaganja v nepremičnino tretjega - obogatitveni zahtevek - aktivna legitimacija
Toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala terjatev, ki spada v skupno premoženje, ki sta ga ustvarila toženka in njen (sedaj že bivši) izvenzakonski partner (sin obeh tožnikov) v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti.
V nasprotni tožbi pa toženka ni zatrjevala, da sta toženka in bivši izvenzakonski partner že razdelila to njuno skupno premoženje. Dokler pa skupno premoženje toženke in njenega bivšega izvenzakonskega partnerja ni razdeljeno, pa nihče od njiju ni samostojno legitimiran za vtoževanje terjatve, ki spada v njuno skupno premoženje. Toženka in izvenzakonski partner imata le skupno materialnopravno upravičenje za uveljavljanje terjatve, ki spada v njuno skupno premoženje.
SPZ člen 77, 77/1. ZEN člen 30, 30/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 3, 3/6.
določitev meje med javnim dobrom in zemljiščem, ki to ni - javno dobro - kriterij močnejše pravice - stanje v zemljiškem katastru - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - zadnja mirna posest
Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsak, je izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V sodni praksi je utrjeno stališče, da je iz navedenih razlogov treba pri ureditvi meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lastni upoštevati stanje v katastru. Ker meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti, so pritožbene navedbe predlagatelja o dolgoletni mirni, dobroverni in lastniški posesti, za odločitev o poteku sporne meje irelevantne.