neposlovna odškodninska odgovornost - kršitev osebnostne pravice - čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - presoja višine odškodnine - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - dokaz z izvedencem medicinske stroke - osebno stanje oškodovanca - odmera pravdnih stroškov - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Duševna ne/uravnovešenost oškodovanca vpliva na doživljanje posega v osebnostno pravico, zato je - kljub temu, da se tožnica na svoje takratno zdravstveno stanje ne sklicuje - le-to treba ugotoviti oz. izvajati dokaze v tej smeri.
OZ člen 131. ZPNačrt člen 86. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 24.
opustitev dolžne skrbnosti - upravljalec javnega dobra - vodovodno omrežje - pravilnost podatkov - podatki katastra
Toženka, ki vodi kataster, ni dolžna preverjati pravilnost podatkov, ki jih sporoči geodetska uprava oz. investitor. Opustitev preverjanja pravilnosti dejanske lokacije cevi zato ni protipravno ravnanje, ki bi lahko vodilo do njene odškodninske obveznosti.
URS člen 23, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 367, 374, 374/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
revizija - direktna revizija - dopuščena revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - odločitev o stroških - potrebni stroški - stroški odgovora na revizijo
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka vložila "direktno revizijo", ki ni dovoljena, zato je ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi pooblastila iz 374. člena ZPP zavrglo. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila s takim postopanjem toženi stranki kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP, niso utemeljene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je ureditev dopuščene revizije tisti model dostopa do vrhovnega sodišča, ki najbolj ustreza njegovi ustavni vlogi ter ki je posledično tudi najbolj v korist učinkovitemu sodnemu varstvu in s tem individualnim ustavnim jamstvom. Zakonodajalec sme v izhodišču prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. V obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do učinkovitega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele ZPP. Zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.
vlaganja - nepremičnina - vlaganja v tujo nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - vrednost vlaganj - prikrajšanje - obogatitev - dejansko stanje
Tožnica lahko zahteva povračilo vlaganj le od tistega, ki se je z njenimi vlaganji okoristil, torej od toženca kot lastnika nepremičnine, katere vrednost se je zaradi vlaganj povečala.
odgovornost imetnika živali - ugriz psa - opustitev nadzora nad psom - otrok kot oškodovanec - odmera nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Podan je temelj odškodninske odgovornosti toženke na podlagi drugega odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika.
Tožnik ni trdil in dokazoval, da bi bile pri njem prisotne kakšne posebne osebne lastnosti in stanje, zaradi česar bi trpel večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
predpogodba - nakup nepremičnin - pogoji za sklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogojev - povzročitev škode - odškodninska odgovornost
Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru jezikovna razlaga sporne določbe ne zadošča, saj je ob uporabi logične in teleološke (namenske) razlage jasno razvidno, da sta bila pogoja dva: izbris plombe in izjava o nameri o izdaji izbrisne pobotnice. Ker plomba do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana, je tudi po oceni višjega sodišča prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in nastalo škodo.
zakonito dedovanje - vračunanje daril - vračunanje daril v dedni delež - idealna ali realna kolacija - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje izreka s samim seboj - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ustanova vračunanja daril omogoča, da dobijo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila že za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Za darilo je šteti kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. Če zapuščine ni toliko, da bi sodedič, ki zahteva vračunanje, dobil ustrezno vrednost, ne dobi dedič, kateremu se darilo vračuna, ničesar iz zapuščine, ni pa tudi ničesar dolžan vrniti. Pravilo, da dedič, ki je dobil v vrednosti večje darilo ali volilo, kot je vrednost njegovega dednega deleža, ni dolžan ničesar vrniti v zapuščino, pa ne velja tedaj, če bi bil s tem prikrajšan nujni delež sodediča. Zakoniti dedič, v čigar dedni delež je vračunati darilo ali volilo, si lahko izbere način vračunanja. Lahko se odloči za vračunanje vrednosti darila ali volila (idealna kolacija), ali pa se odloči, da bo darovani predmet in natura vrnil v zapuščino (realna kolacija.) Če dedič ne vrne darovanega predmeta v zapuščino, se opravi vračunanje računsko (idealna kolacija) tako, da se pri določitvi efektivne velikosti dednega deleža upošteva vrednost darila. Ker čas daritve ni istoveten s časom zapustnikove smrti, se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti glede na stanje ob daritvi.
kršitev avtorske pravice - avtorski honorar - premoženjska škoda - civilna kazen - nepremoženjska škoda
Takoj, ko jo je tožnik opozoril in je bila seznanjena, da obstaja možnost, da posega v avtorsko pravico, je prenehala z reprodukcijo in vse konjičke umaknila iz prodaje. Ker torej ni ugotovljena krivda, niti huda malomarnost tožene stranke, podlage za civilno kazen ni.
Tožbenemu zahtevku na plačilo nepremoženjske škode v smislu določila 169. člena ZASP ni mogoče ugoditi že zato, ker tožnik ni ponudil navedb o trajanju in jakosti duševnih bolečin, ker tožniku moralna škoda ni bila povzročena na področju cele države in ker gre za precejšen časovni zamik od takrat, ko je tožnik konjička ustvaril in tržil (od 1988 do 2003). Konjička niso distribuirali masovno (izdelali so 10 primerkov), niso ga oglaševali in si niso lastili avtorstva, ki bi ga označili na izdelkih, niso ga izpostavili strokovni javnosti, niti s konjički niso ustvarjali dobička.
ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/1, 81, 81/2, 343.
osebni stečaj - stečajni dolžnik - vročanje preko stečajnega upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - poslovna sposobnost stranke - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zastopanje procesno nesposobne stranke - pravni učinek pravdnih dejanj
Ker stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj (prvi odstavek 77. člena ZPP), njena izjava volje ne more imeti pravnih posledic (učinkov).
odškodninska odgovornost države - pripor - pobeg - zdravstvena ustanova - duševna motnja - voljna sposobnost - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Tožnik ni padel zaradi toženkinih opustitev (samo zaradi tega enake posledice ne bi nastopile), ampak zaradi svojega lastnega nedopustnega ravnanja. Nepravilnosti v varovanju bi lahko zato opredelili kot pogoj, ki pa ni prerastel v pravno relevanten vzrok tožnikove škode.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 303, 303/5, 305, 305/1.
preizkus terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - odstop od pogodbe - izvršilni naslov
Iz pogodbe nedvomno izhaja, da je zaradi opredelitve leasingojemalčeve obveznosti v anuitetnem planu obseg te obveznosti določen v primeru izpolnjevanja oz. veljavnosti pogodbe in le v tem primeru je mogoče skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ notarski zapis pogodbe upoštevati kot primeren izvršilni naslov.
Ker obseg obveznosti dolžnika iz same pogodbe ni razviden, v primeru odstopa od pogodbe navedena pogodba ne izpolnjuje pogojev za njeno obravnavo kot izvršilnega naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024007
ZKP člen 491. KZ člen 72, 81.
mladoletniki - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v zavod za usposabljanje - ustavitev kazenskega postopka
Državna tožilka je zoper mladoletnika po končanem pripravljalnem postopku na podlagi 491. člena ZKP vložila predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu, čeprav se te določbe nanašajo na "obdolženca", torej na polnoletne osebe. V 72. členu KZ je jasno določeno, da se storilcu, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja mladoleten, smejo izreči le vzgojni ukrepi, izjemoma pa tudi denarna kazen ali mladoletniški zapor, ob teh kaznih pa kot stranski kazni tudi prepoved vožnje motornega vozila ali izgona tujca iz države. Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se lahko izrečejo tudi varnostni ukrepi, razen prepovedi opravljanja poklica, če jim je izrečen vzgojni ukrep, denarna kazen ali mladoletniški zapor. Zoper mladoletnika bi torej državna tožilka morala vložiti predlog za izrek vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 52. OZ člen 131, 131/1.
predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno priznana škoda - okvara sluha - pok petarde - odmera nagrade izvedencu - pravica do plačila
Zahtevnost izvedenskega dela in druge okoliščine lahko vplivajo le na višino nagrade, na samo pravico izvedenca do plačila za delo pa ne. Tudi nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca tako spada v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Le v primeru evidentno neskrbnega in nestrokovnega dela izvedenca, mu je plačilo mogoče odreči.
Če je delna izguba sluha oziroma okvara sluha posledica enkratnega močnega poka, je to takoj zaznavno, poškodovanec ima resne težave, zato si je v sedanjem času težko predstavljati, da ne obišče zdravnika.
Postavljeni izvedenec je kot strokovnjak medicinske stroke, specializiran za otorinolaringologijo, usposobljen za ugotavljanje poškodb sluha in zdravstvenih posledic v primeru poškodbe sluha. Tožnik pa se očitno spozna na meritve zvoka in druge tehnične značilnosti zvoka, kar pa ne pomeni, da se spozna tudi na sluh.
Sodišče prve stopnje je zavrnitev oziroma neizvedbo dokaza z zaslišanjem toženke obrazložilo, in sicer je bilo njeno zaslišanje zavrnjeno, ker se kljub pravilnemu vabljenju ni odzvala na vabilo za zaslišanje. Gre za utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem ene izmed strank po drugem odstavku 258. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025621
OZ člen 1060. ZOR člen 219, 456, 456/1. SPZ člen 28.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena uporaba - nedobroverni posestnik - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev
V skladu z določbo 219. člena ZOR, ki se v skladu s 1060. členom OZ uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, lahko v primeru, če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, imetnik zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Določba govori o tuji stvari, kar pomeni, da tisti, ki stvar uporablja, nima pravice do nje. Kakšno pravico ima na stvari, ni pomembno. Ni torej treba, da ima na njej stvarno pravico (lastninsko), lahko ima na njej obligacijsko pravico, na podlagi katere mu pripada pravica do uporabe stvari. Pod pojmom uporabe stvari je treba razumeti vsakršno izkoriščanje tuje pravice (obligacijske, stvarne ...).
procesnopravna jamstva - pomoč prava neuki stranki - pravica stranke do odvetnika - dedni dogovor - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - oporoka - pristnost oporoke - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Podlage, po kateri bi moralo sodišče zapuščinsko obravnavo prekiniti in preložiti, da bi se imel pritožnik možnost posvetovati z odvetnikom, v določilih ZPP in ZD ni najti, niti navedeno ni običajna praksa v zapuščinskih postopkih.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, katerega razveljavitev je mogoča le z izrednim pravnim sredstvom, to je s tožbo za razveljavitev sodne poravnave po 392. členu ZPP.
Ob upoštevanju zatrjevanih razlogov za neizplačilo bilančnega dobička (pomanjkanje likvidnih sredstev) in dejanskih ugotovitev izvedenca, da bi tožena stranka ob izplačilu minimalne dividende poslovala na meji kapitalske ustreznosti, materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru zadržanje bilančnega dobička tožene stranke nujno, pravilna.
Nujno potreben cilj, ki ga družba (tožena stranka) ne more doseči drugače, kot z zadržanjem bilančnega dobička, je v konkretnem primeru ta, da družba ostane kapitalsko ustrezna in s tem nemoteno posluje. Po presoji sodišča druge stopnje gre za nujen in legitimen cilj družbe, ki ga ni mogla doseči drugače, kot s tem, ne le z gospodarnim in primernim, pač pa tudi nujnim ukrepom posega v pravico družbenika do udeležbe na dobičku.
Splošni pogoji v tujem jeziku, ki niso prevedeni, potrošnika ne morejo zavezovati.
Določilo, na podlagi katerega je dopustno, da pride do spremembe cen že sklenjenih poslov, torej do enostranskega spreminjanja pogojev v škodo potrošnika za nazaj, je nepošteno pogodbeno določilo, ki je nično.
OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 154, 154/3, 214, 214/2, 318, 318/1.
zamudna sodba - domneva o priznanju dejstev - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - kondikcijski zahtevek - kasneje odpadla pravna podlaga - poštenost pridobitelja - delni umik tožbe - uspeh v postopku
Sodišče je z delno zavrnitvijo zahtevka preseglo okvir odločanja, kot ga pri zamudni sodbi določa 318. člen ZPP. Pri presoji bi namreč moralo izhajati zgolj iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ki utemeljujejo ugoditev tožbenemu zahtevku v celotni višini. Tožnica je upoštevala medsebojne obveznosti obeh strank, toženec pa njenemu poračunu ni ugovarjal in se je torej s svojo obveznostjo strinjal.