CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024827
ZPP člen 411, 411/1.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki - začasna ureditev stikov - otrokova korist - obseg stikov - izvrševanje stikov - starost otroka - medsebojni dogovor strank
Ureditev stikov z začasno odredbo v konkretni zadevi ni potrebna, ker se stiki izvajajo v skladu z dogovorom, ki sta ga ob pomoči CSD ustno sklenili pravdni stranki. Obseg in termin stikov, ki sta ga pravdni stranki dogovorili celo na predlog samega toženca, je tudi sicer prilagojen potrebam mladoletne deklice glede na njeno starost, ko se še doji in ko je še v simbiotični razvojni fazi z materjo.
ZFPPIPP člen 347, 342, 342/5. OZ člen 7, 7/3, 86, 86/2.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - zloraba pravice
Po presoji pritožbenega sodišča pravic pridobljenih z zlorabo - na nepošten način - ni mogoče pravno varovati, kar navkljub določbi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP velja tudi za kupca nepremičnine v stečajnem postopku in tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, o čemer se je že izrekla obstoječa sodna praksa na katero se v izpodbijani sodbi sklicuje tudi sodišče prve stopnje.
Toda takšno pravno varstvo je upravičeno le v izjemnih primerih, ko bi šlo za zlorabo stečajnega postopka oziroma za zlorabo pri prodaji v stečajnem postopku, torej za naklepno ravnanje z nedovoljenim namenom pridobitve (kupčeve) lastninske pravice na nepremičninah na škodo upravičenkine predkupne pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024007
ZKP člen 491. KZ člen 72, 81.
mladoletniki - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v zavod za usposabljanje - ustavitev kazenskega postopka
Državna tožilka je zoper mladoletnika po končanem pripravljalnem postopku na podlagi 491. člena ZKP vložila predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu, čeprav se te določbe nanašajo na "obdolženca", torej na polnoletne osebe. V 72. členu KZ je jasno določeno, da se storilcu, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja mladoleten, smejo izreči le vzgojni ukrepi, izjemoma pa tudi denarna kazen ali mladoletniški zapor, ob teh kaznih pa kot stranski kazni tudi prepoved vožnje motornega vozila ali izgona tujca iz države. Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se lahko izrečejo tudi varnostni ukrepi, razen prepovedi opravljanja poklica, če jim je izrečen vzgojni ukrep, denarna kazen ali mladoletniški zapor. Zoper mladoletnika bi torej državna tožilka morala vložiti predlog za izrek vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje.
URS člen 23, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 367, 374, 374/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
revizija - direktna revizija - dopuščena revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - odločitev o stroških - potrebni stroški - stroški odgovora na revizijo
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka vložila "direktno revizijo", ki ni dovoljena, zato je ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi pooblastila iz 374. člena ZPP zavrglo. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila s takim postopanjem toženi stranki kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP, niso utemeljene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je ureditev dopuščene revizije tisti model dostopa do vrhovnega sodišča, ki najbolj ustreza njegovi ustavni vlogi ter ki je posledično tudi najbolj v korist učinkovitemu sodnemu varstvu in s tem individualnim ustavnim jamstvom. Zakonodajalec sme v izhodišču prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. V obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do učinkovitega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele ZPP. Zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 303, 303/5, 305, 305/1.
preizkus terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - odstop od pogodbe - izvršilni naslov
Iz pogodbe nedvomno izhaja, da je zaradi opredelitve leasingojemalčeve obveznosti v anuitetnem planu obseg te obveznosti določen v primeru izpolnjevanja oz. veljavnosti pogodbe in le v tem primeru je mogoče skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ notarski zapis pogodbe upoštevati kot primeren izvršilni naslov.
Ker obseg obveznosti dolžnika iz same pogodbe ni razviden, v primeru odstopa od pogodbe navedena pogodba ne izpolnjuje pogojev za njeno obravnavo kot izvršilnega naslova.
odškodninska odgovornost države - pripor - pobeg - zdravstvena ustanova - duševna motnja - voljna sposobnost - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Tožnik ni padel zaradi toženkinih opustitev (samo zaradi tega enake posledice ne bi nastopile), ampak zaradi svojega lastnega nedopustnega ravnanja. Nepravilnosti v varovanju bi lahko zato opredelili kot pogoj, ki pa ni prerastel v pravno relevanten vzrok tožnikove škode.
ZGD člen 50, 50-12, 52, 52/1, 256, 263, 274, 274/1, 275, 275/1, 276, 276/2, 307. ZNP člen 35, 35/1.
delniška družba - nadzorni svet - sodna intervencija - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe - utemeljen razlog za odpoklic - osebna ravnanja oz. opustitve - opustitev nadzora - kvalificirana večina - manjšinski delničar - stroški nepravdnega postopka
Podlaga za ugotovitev utemeljenega razloga za odpoklic posameznega člana nadzornega sveta ne more biti zgolj določena (čeprav morebiti tudi nepravilna) odločitev ali opustitev nadzornega sveta kot kolektivnega organa, ne da bi se v zvezi s to odločitvijo oziroma opustitvijo posebej izpostavil vpliv posameznika, katerega odpoklic se zahteva, na sprejeto odločitev ali opustitev.
Predlog za odpoklic vseh članov nadzornega sveta, ki temelji na njihovi kolektivni odgovornosti oziroma odgovornosti nadzornega sveta kot organa, je tako glede na pojasnjeno nepravilno zastavljen in torej že iz tega razloga neutemeljen.
Zakon dopušča možnost sodne intervencije, vendar pa je ta kot izjema oziroma skrajni ukrep (ultima ratio) pridržana le za izjemne primere, kot so npr. nenadna daljša odsotnost člana, njegova nesposobnost opravljati to funkcijo, nezdružljivost funkcij, oviranje dela nadzornega sveta in izdajanje poslovnih skrivnosti družbe. Pojasnjeni pravni standard utemeljenih razlogov, ki mora biti podan konkretno glede vsakega posameznega člana nadzornega sveta, čigar odpoklic se predlaga, torej preprečuje, da bi manjšinski delničar (predlagatelj), ki ni zadovoljen z odločitvami nadzornega sveta, prek instituta iz drugega odstavka 276. člena ZGD-1 zaobšel pravila zakona oziroma Statuta, ki za predčasni odpoklic članov nadzornega sveta terja obvladovanje ustrezne kvalificirane večine. Da obravnavani institut temu ni namenjen (niti ni za to primeren), pa se kaže tudi v konkretnem primeru, ko je skupščina nasprotnega udeleženca tekom tega postopka že dvakrat zaporedoma oziroma ponovno izvolila iste, zgoraj navedene člane nadzornega sveta. Preostali delničarji nasprotnega udeleženca torej razpolagajo z zadostnim številom delnic (glasov), da lahko vsak čas (ponovno) izvolijo tiste člane nadzornega sveta, ki po njihovi presoji ustrezno zastopajo njihove interese. Te odločitve pa ne morejo biti podvržene sodni presoji v postopku po drugem odstavku 276. člena ZGD-1 tako, da bi lahko sodišče mimo volje večine lastnikov le-tem vsiljevalo, kdo lahko zastopa njihove interese, pri čemer so se v zvez s tem (utemeljeno ali ne) že večkrat (in tudi tekom tega postopka) izrecno odločili.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - primerna denarna odpravnina - sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - mnenje poravnalnega odbora - vročanje mnenja strankam - pravica stranke do izjave - vezanost sodišča na mnenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - pravica do pritožbe
Nima prav nasprotni udeleženec, ko v odgovoru na pritožbo navede, da ni potrebe po tem, da se mnenje poravnalnega odbora vroča v izjavo strankam postopka ter da gre za dupliciranje postopka. Pravica do izjave, katere konkretizacija je vročanje procesnega gradiva strankam z možnostjo, da odgovorijo nanj, je temelj sodnih postopkov. Pri tem ni pomembno, da gre za nepravdni postopek in mnenje telesa, ki ga ustanavlja ZGD-1 v 609. členu, saj se v nepravdnem postopku uporabljajo pravila ZPP, poleg tega 4. člen ZNP izrecno določa, da je treba strankam dati možnost, da se izjavijo. Izjema od tega pravila mora biti zakonsko določena. Določbe ZGD-1, ki urejajo sodni preizkus menjalnega razmerja, takšne določbe, ki bi onemogočala razpravo o mnenju poravnalnega odbora, nimajo.
gospodarski subjekt - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - prodajna pogodba - pravice kupca - jamčevalni zahtevek - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - učinki razvezane pogodbe
Kupec, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke iz prvega odstavka 468. člena OZ. Ti so: (1) pravica zahtevati, da prodajalec pravilno izpolni svojo pogodbeno obveznost, in sicer bodisi tako, da napako odpravi bodisi tako, da izroči drugo stvar brez napake, (2) pravica zahtevati sorazmerno znižanje kupnine in (3) pravica odstopiti od pogodbe. V primeru uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov je treba razlikovati med primeri, (1) ko kupec zahteva le (pravilno) izpolnitev pogodbe, kar predstavlja uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak oziroma zamenjavo stvari, in med primeri, (2) ko kupec zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe v določenem roku, kar predstavlja uveljavljanje odstopa od pogodbe kot jamčevalnega zahtevka. V prvem primeru potek (s strani kupca nedoločenega) primernega roka za (pravilno) izpolnitev nima za posledico prenehanja pogodbe, v drugem primeru pa je s potekom (s strani kupca določenega) roka za (pravilno) izpolnitev pogodba razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).
Iz zgornje obrazložitve sledi, da po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni veljavno odstopila od pogodbe (po prvem odstavku 470. člena OZ) oziroma ni prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu (na podlagi 471. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 170. člena OZ). Zato mora svojo pogodbeno obveznost izpolniti (9. člen, prvi odstavek 239. člena in prvi odstavek 435. člena OZ). To pomeni, da mora les v dobavljeni količini plačati po dogovorjeni ceni. Ker je 29,96 m3 že plačala, mora plačati še presežek med 29,96 m3 in 32, 319 m3 v znesku 415,79 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka, navedenega na računu, torej od 11. 11. 2016 do plačila. S tem dnem je namreč prišla v zamudo, saj svoje ni izpolnila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).
ZVEtL-1 člen 3, 18, 20, 24. ZPP člen 337. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - smiselna uporaba določb ZPP - postopek vzpostavitve etažne lastnine - namen postopka - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - objektivna merila - domneva - dokazni standard verjetnosti - stopnja verjetnosti - načelo ekonomičnosti - prekluzija v nepravdnem postopku - zemljiškoknjižno stanje - pridobitev lastninske pravice
Po določilu 3. člena ZVEtL-1 se za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom, uporabljajo določila ZNP. Ta v 37. členu napotuje na smiselno uporabo ZPP, v katerem je pravica novot v pritožbenem postopku omejena. Sodna praksa to določbo uporablja predvsem pri predlagalnih postopkih, kot je tudi obravnavani, vendar ob izhodišču, da so udeleženci na to opozorjeni. Pri tem upošteva smisel in namen postopka, ki je v konkretnem primeru v uskladitvi zemljiškoknjižnih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, in zakonski namen prekluzije, da se preprečijo zlorabe in neupravičeno podaljševanje postopka.
Glede na namen postopka, kjer ne gre za spor med dvema strankama, temveč za uskladitev evidenc z dejanskim stanjem, pri čemer med udeleženci obstoji soglasje o načinu uskladitve, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna. Zato uporaba 337. člena ZPP v takšnih okoliščinah ne bi bila v skladu s pravno naravo postopka in njegovim smotrom, pa tudi ne v skladu z načelom procesne ekonomije.
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti zaradi hitrejše in celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil, z nižjim dokaznim standardom, torej z verjetnostjo. Zaradi teh značilnosti pravnomočna odločba v tem postopku tudi ni materialno temveč le formalno pravnomočna in ne pomeni ovire, da tisti, ki zatrjuje pravico, tega ne bi mogel uveljavljati v drugem postopku.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - začasni ukrepi - zavarovanje zapuščine - hramba zapuščinskih stvari - nujnost ukrepa - skupno upravljanje z dediščino - razpolaganje dediča z zapuščino
Odreditev hrambe zapuščinskih stvari je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje, neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitve drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00025382
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 6. URS člen 18, 21, 22. OZ člen 179. ZIKS-1 člen 54, 73.
nepremoženjska škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - bivalne razmere v zaporu - prestajanje zaporne kazni - pravica do poštenega sojenja - delo obsojenca na prestajanju kazni - prisilno delo - plačilo za delo obsojencev - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja
Pritožnikovo osebno dojemanje stanja v zaporu nima podlage v objektivnih okoliščinah, ki so bile takšne, da so pritožniku omogočale dostojno prestajanje zaporne kazni. Vsak odvzem svobode pa neizogibno spremljajo tudi neugodni občutki.
Delo v času prestajanja kazni je pravica, ne pa obveznost obsojenega. Podaljšani in nenadzorovani obiski, niso vezani zgolj na opravljanje dela, ampak na celotno obnašanje obsojenca v času prestajanja kazni. Pritožnik nekritično prezre, da je delo izgubil po lastni krivdi, kar pomeni, da si ni prizadeval v procesu tretmajev oziroma prevzgoje in da so mu zato dodatne ugodnosti ukinili.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek tega zastaralnega roka - subjektivni in objektivni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - nastanek škode - sodba presenečenja - neupravičena obogatitev - odpadla podlaga
Škoda ne nastane nujno že s škodnim dogodkom, vendar to ne pomeni, da škoda nastane, ko je znana višina škode oziroma njen obseg. Navedena okoliščina je relevantna za začetek teka subjektivnega roka, pri čemer je po poteku objektivnega roka terjatev zastarana ne glede na to, da subjektivni rok še ni potekel.
Neodločilno je, kdaj sta tožnika izvedela za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, ker subjektivni zastaralni rok objektivnega roka ne more podaljšati.
taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - pravočasna vložitev vloge - upravičeni razlogi za preložitev naroka - navajanje novih dejstev in dokazov - namen zavlačevanja postopka - sprememba tožbe - obnovljen postopek - obseg odločanja v obnovljenem postopku - deljena vzročnost - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - izguba dohodka - denarna renta - normalen tek stvari
Navajanje novih dejstev in dokazov je eden od materialnopravnih pogojev za uporabo sankcije iz prvega odstavka 33. člena ZST-1.
Nova dejstva in novi dokazi v nadomestitvenem postopku ne smejo uveljavljati povsem nove dejanske podlage za odločanje, ki spreminja identiteto zahtevka, o katerem je bilo odločeno s pravnomočno sodbo. Če novosti spreminjajo identiteto spora (kar v obravnavanem primeru velja za preteklo izgubo mesečnega dohodka, nadaljnjo mesečno izgubo dohodka v času nadomestitvenega postopka, kapitalizirane obresti in regres), tožnik lahko sproži nov postopek. Predmet obravnave v nadomestitvenem postopku se namreč ravna po zahtevku, kakor je bil prvotno postavljen in po ugovorih, kot so bili postavljeni v prejšnjem postopku.
Tema nadomestitvenega postopka po obnovi postopka zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe je omejena. Prejšnji postopek se dopolnjuje in spreminja le v tistem delu, na katerega se je nanašal razlog za obnovo postopka. O glavni stvari se razpravlja le toliko, kolikor so prejšnji razpravni podatki izgubili veljavo zaradi restitucijskega razloga. V ostalem ostanejo podatki prejšnje obravnave nedotaknjeni in jih je treba kot take sprejeti v podlago nove odločbe, ker niso več razpravni predmet. Za obravnavani primer to pomeni, da vprašanja deljene vzročnosti, ki ga ponovno odpira tožena stranka, a je bilo o njem že pravnomočno odločeno, obnova postopka pa ni bila dovoljena zaradi te dokazne teme, v nadomestitvenem postopku ni mogoče več odpirati.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo do bistvenih okoliščin konkretnega primera, ki jih je zatrjevala prvotožena stranka in sicer, da bančne garancije za dobro izvedbo del ob prejemu zahtevka tožeče stranke za neposredno poplačilo, ni smela vnovčiti, ker terjatve tožeče stranke do njenega naročnika ( S. d.d.) tedaj še niso zapadle in bi vnovčenje bančne garancije pomenilo zlorabo pravic v zvezi z vnovčenjem bančne garancije.
neposlovna odškodninska odgovornost - kršitev osebnostne pravice - čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - presoja višine odškodnine - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - dokaz z izvedencem medicinske stroke - osebno stanje oškodovanca - odmera pravdnih stroškov - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Duševna ne/uravnovešenost oškodovanca vpliva na doživljanje posega v osebnostno pravico, zato je - kljub temu, da se tožnica na svoje takratno zdravstveno stanje ne sklicuje - le-to treba ugotoviti oz. izvajati dokaze v tej smeri.
OZ člen 131. ZPNačrt člen 86. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 24.
opustitev dolžne skrbnosti - upravljalec javnega dobra - vodovodno omrežje - pravilnost podatkov - podatki katastra
Toženka, ki vodi kataster, ni dolžna preverjati pravilnost podatkov, ki jih sporoči geodetska uprava oz. investitor. Opustitev preverjanja pravilnosti dejanske lokacije cevi zato ni protipravno ravnanje, ki bi lahko vodilo do njene odškodninske obveznosti.
ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/1, 81, 81/2, 343.
osebni stečaj - stečajni dolžnik - vročanje preko stečajnega upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - poslovna sposobnost stranke - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zastopanje procesno nesposobne stranke - pravni učinek pravdnih dejanj
Ker stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj (prvi odstavek 77. člena ZPP), njena izjava volje ne more imeti pravnih posledic (učinkov).
OZ člen 12, 46, 82, 82/1, 82/2, 83, 196, 199. ZCes-1 člen 10.
gradbena pogodba - javne ceste - plačilo za dodatno opravljena dela - razlaga pogodbe - splošni pogoji FIDIC - cena na enoto - cena, določena s klavzulo ključ v roke - praksa, vzpostavljena med strankama
Tehnične specifikacije ne urejajo pogodbenih pogojev med naročnikom in graditeljem javne ceste in niso namenjene urejanju vprašanj, katera od pogodbenih strank bo krila stroške materiala za izvedbo posameznih del.
Praksa vzpostavljena med strankama po naravi stvari služi le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med določenima strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja. Zato pride v poštev le v primerih, ko je vsebina pogodbenega razmerja med strankama pomanjkljivo ali nejasno opredeljena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - onemogočen preizkus sodbe - neodpravljiva postopkovna napaka - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe navedlo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, ki se glasi, kot je povzeto v tej točki izreka, vendar pa ta izrek sploh ne vsebuje odločitve o tožbenem zahtevku. Tak izrek sodbe je nerazumljiv, kar predstavlja uradoma upoštevno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.