ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/1, 81, 81/2, 343.
osebni stečaj - stečajni dolžnik - vročanje preko stečajnega upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - poslovna sposobnost stranke - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zastopanje procesno nesposobne stranke - pravni učinek pravdnih dejanj
Ker stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj (prvi odstavek 77. člena ZPP), njena izjava volje ne more imeti pravnih posledic (učinkov).
odškodninska odgovornost države - pripor - pobeg - zdravstvena ustanova - duševna motnja - voljna sposobnost - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Tožnik ni padel zaradi toženkinih opustitev (samo zaradi tega enake posledice ne bi nastopile), ampak zaradi svojega lastnega nedopustnega ravnanja. Nepravilnosti v varovanju bi lahko zato opredelili kot pogoj, ki pa ni prerastel v pravno relevanten vzrok tožnikove škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024993
OZ člen 18, 18/2, 50, 564, 565. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba - nična pogodba - navidezna prodajna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - pogodba o ustanovitvi služnosti - pogodba o preužitku - svobodna in resna volja - dokazna ocena - odločitev o pravdnih stroških - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je po izvdenem dokaznem postopku utemeljeno podvomilo o tožbeni tezi, da je sporna pogodba fiktivna in zato nična (pravilno: brez pravnega učinka). Tožnica je ob ponovnem zaslišanju celo sama priznala, da je toženec pogodbo očitno vzel resno, ona sama pa ne. Za veljaven nastanek pogodbe mora biti izjava pogodbene volje svobodna in resna (drugi dostavek 18. člena OZ). Če pogodbenik v resnici nima namena podati zavezujoče izjave, pogodba ni sklenjena, vendar to pravilo velja le takrat, kadar je takšna volja navzven zaznavna in tako znana sopogodbeniku. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, saj tožnica niti ne trdi, da bi moralo biti tožencu glede na okoliščine sklepanja pogodbe jasno, da se v resnici tožnica ne želi zavezati k prodaji svojih nepremičnin.
ureditev meje v pravdnem postopku - povrnitev potrebnih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi
Ker je postopek ureditve meje, ki sicer ni bila sporna (pravdne stranke so zatrjevale, da ta sploh ni bila sporna in je bil, tako iz podatkov spisa, po tožnikih naročen zaradi njune zahteve po obnovi postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za nepremičnino tožencev) tekel izključno na zahtevo tožencev, in ker so geodetske storitve bile opravljene tudi za združitev njunih parcel (807/4 in 807/12 k.o. ...), tožnika nimata podlage za polovično povrnitev stroškov, ki sta jih za ureditev meje in za združitev parcel plačali geodetski družbi.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - začasni ukrepi - zavarovanje zapuščine - hramba zapuščinskih stvari - nujnost ukrepa - skupno upravljanje z dediščino - razpolaganje dediča z zapuščino
Odreditev hrambe zapuščinskih stvari je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje, neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitve drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
gospodarski subjekt - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - prodajna pogodba - pravice kupca - jamčevalni zahtevek - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - učinki razvezane pogodbe
Kupec, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke iz prvega odstavka 468. člena OZ. Ti so: (1) pravica zahtevati, da prodajalec pravilno izpolni svojo pogodbeno obveznost, in sicer bodisi tako, da napako odpravi bodisi tako, da izroči drugo stvar brez napake, (2) pravica zahtevati sorazmerno znižanje kupnine in (3) pravica odstopiti od pogodbe. V primeru uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov je treba razlikovati med primeri, (1) ko kupec zahteva le (pravilno) izpolnitev pogodbe, kar predstavlja uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak oziroma zamenjavo stvari, in med primeri, (2) ko kupec zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe v določenem roku, kar predstavlja uveljavljanje odstopa od pogodbe kot jamčevalnega zahtevka. V prvem primeru potek (s strani kupca nedoločenega) primernega roka za (pravilno) izpolnitev nima za posledico prenehanja pogodbe, v drugem primeru pa je s potekom (s strani kupca določenega) roka za (pravilno) izpolnitev pogodba razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).
Iz zgornje obrazložitve sledi, da po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni veljavno odstopila od pogodbe (po prvem odstavku 470. člena OZ) oziroma ni prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu (na podlagi 471. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 170. člena OZ). Zato mora svojo pogodbeno obveznost izpolniti (9. člen, prvi odstavek 239. člena in prvi odstavek 435. člena OZ). To pomeni, da mora les v dobavljeni količini plačati po dogovorjeni ceni. Ker je 29,96 m3 že plačala, mora plačati še presežek med 29,96 m3 in 32, 319 m3 v znesku 415,79 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka, navedenega na računu, torej od 11. 11. 2016 do plačila. S tem dnem je namreč prišla v zamudo, saj svoje ni izpolnila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).
lastninska pravica - funkcionalno zemljišče k več stavbam - pravica uporabe
Tožeča stranka ni dokazala uporabe sporne nepremičnine, ki je bila nekoč v družbeni lastnini, na podlagi pravice po kakšnem tranzicijskem predpisu ali na podlagi pravice iz pogodbe. Lastnine na avtopralnici in skladišču ni mogoče razlagati tako široko, da bi uporabo 43. člena ZVEtL-1 raztegnili tudi na možnost krožnih poti po industrijskem objektu in parkiranja tovornjakov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024827
ZPP člen 411, 411/1.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki - začasna ureditev stikov - otrokova korist - obseg stikov - izvrševanje stikov - starost otroka - medsebojni dogovor strank
Ureditev stikov z začasno odredbo v konkretni zadevi ni potrebna, ker se stiki izvajajo v skladu z dogovorom, ki sta ga ob pomoči CSD ustno sklenili pravdni stranki. Obseg in termin stikov, ki sta ga pravdni stranki dogovorili celo na predlog samega toženca, je tudi sicer prilagojen potrebam mladoletne deklice glede na njeno starost, ko se še doji in ko je še v simbiotični razvojni fazi z materjo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00025382
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 6. URS člen 18, 21, 22. OZ člen 179. ZIKS-1 člen 54, 73.
nepremoženjska škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - bivalne razmere v zaporu - prestajanje zaporne kazni - pravica do poštenega sojenja - delo obsojenca na prestajanju kazni - prisilno delo - plačilo za delo obsojencev - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja
Pritožnikovo osebno dojemanje stanja v zaporu nima podlage v objektivnih okoliščinah, ki so bile takšne, da so pritožniku omogočale dostojno prestajanje zaporne kazni. Vsak odvzem svobode pa neizogibno spremljajo tudi neugodni občutki.
Delo v času prestajanja kazni je pravica, ne pa obveznost obsojenega. Podaljšani in nenadzorovani obiski, niso vezani zgolj na opravljanje dela, ampak na celotno obnašanje obsojenca v času prestajanja kazni. Pritožnik nekritično prezre, da je delo izgubil po lastni krivdi, kar pomeni, da si ni prizadeval v procesu tretmajev oziroma prevzgoje in da so mu zato dodatne ugodnosti ukinili.
ZFPPIPP člen 347, 342, 342/5. OZ člen 7, 7/3, 86, 86/2.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - zloraba pravice
Po presoji pritožbenega sodišča pravic pridobljenih z zlorabo - na nepošten način - ni mogoče pravno varovati, kar navkljub določbi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP velja tudi za kupca nepremičnine v stečajnem postopku in tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, o čemer se je že izrekla obstoječa sodna praksa na katero se v izpodbijani sodbi sklicuje tudi sodišče prve stopnje.
Toda takšno pravno varstvo je upravičeno le v izjemnih primerih, ko bi šlo za zlorabo stečajnega postopka oziroma za zlorabo pri prodaji v stečajnem postopku, torej za naklepno ravnanje z nedovoljenim namenom pridobitve (kupčeve) lastninske pravice na nepremičninah na škodo upravičenkine predkupne pravice.
Kadar tožnik zahteva ugotovitev ničnosti celotne pogodbe, sodišče pa ugotovi, da je nično samo posamezno pogodbeno določilo, s takšno ugotovitvijo ostane znotraj okvira tožbenega zahtevka, saj tožniku dejansko prisodi manj od zahtevanega in ne nekaj drugega, kot meni sodišče prve stopnje.
Za pravilno izpolnitev svoje pojasnilne dolžnosti bi morala banka tožnikom predstaviti kredit v tuji valuti na razumljiv način in ob upoštevanju splošnega znanja povprečnega potrošnika, tako da bi tožniki lahko ocenili celoten strošek posojila. Pojasniti bi jim morala, da s sklenitvijo pogodb prevzemajo nase tečajno tveganje, zaradi česar se lahko zgodi, da bo njihova obveznost odplačila kredita v domači valuti zaradi spremembe tečaja lahko višja kot ob sklenitvi pogodbe in da tega bremena morda ne bodo zmogli, pa tudi, da se dolgoročno kredit v CHF kljub nižji obrestni meri lahko izkaže za manj ugodnega od kredita v EUR. Glede na navedeno ni dovolj, da sta bila v pogodbi navedena valuta in vrsta tečaja. Tudi ni odločilno, da toženka ni oglašala kreditov v CHF, da je tožnikom najprej ponudila kredit v EUR in da je prva tožnica nato sama zahtevala kredit v CHF. Prav zato, ker ni bila kreditno sposobna za kredit v domači valuti, bi jo morala toženka še bolj skrbno in natančno opozoriti na posledice prevzema tečajnega tveganja. Informacije bi morala tožnikom ponuditi ne glede na njihov izraženi interes, pri tem pa se ne bi smela zanašati na njihove izkušnje in izobrazbo. Dejstvo, da banka ni mogla natančno predvideti bodočega gibanja tečaja, nima nobenega vpliva na njeno pojasnilno dolžnost. S tožniki bi morala deliti vse informacije, ki so bile pomembne za sklenitev pogodbe, vključno s tveganji, ki jih pogodba prinaša.
ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - procesna ovira
Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
Sodišče mora upoštevaje ustavno načelo enakosti pred zakonom enake položaje obravnavati enako in različne različno. V tem primeru glede na jasno zakonsko določbo, sodišče ne more slediti pritožničini razlagi, ki upniku odreka procesno upravičenje. Vsi upniki, ki terjatve priglasijo pod odložnim pogojem, smejo opravljati svoja procesna upravičenja v postopkih zaradi insolventnosti, čeprav obstaja možnost, da se odložni pogoj do končne razdelitve ne bo uresničil in bo njihova terjatev prenehala. ZFPPIPP nikjer ne omejuje njihovega procesnega upravičenja.
ZGD člen 50, 50-12, 52, 52/1, 256, 263, 274, 274/1, 275, 275/1, 276, 276/2, 307. ZNP člen 35, 35/1.
delniška družba - nadzorni svet - sodna intervencija - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe - utemeljen razlog za odpoklic - osebna ravnanja oz. opustitve - opustitev nadzora - kvalificirana večina - manjšinski delničar - stroški nepravdnega postopka
Podlaga za ugotovitev utemeljenega razloga za odpoklic posameznega člana nadzornega sveta ne more biti zgolj določena (čeprav morebiti tudi nepravilna) odločitev ali opustitev nadzornega sveta kot kolektivnega organa, ne da bi se v zvezi s to odločitvijo oziroma opustitvijo posebej izpostavil vpliv posameznika, katerega odpoklic se zahteva, na sprejeto odločitev ali opustitev.
Predlog za odpoklic vseh članov nadzornega sveta, ki temelji na njihovi kolektivni odgovornosti oziroma odgovornosti nadzornega sveta kot organa, je tako glede na pojasnjeno nepravilno zastavljen in torej že iz tega razloga neutemeljen.
Zakon dopušča možnost sodne intervencije, vendar pa je ta kot izjema oziroma skrajni ukrep (ultima ratio) pridržana le za izjemne primere, kot so npr. nenadna daljša odsotnost člana, njegova nesposobnost opravljati to funkcijo, nezdružljivost funkcij, oviranje dela nadzornega sveta in izdajanje poslovnih skrivnosti družbe. Pojasnjeni pravni standard utemeljenih razlogov, ki mora biti podan konkretno glede vsakega posameznega člana nadzornega sveta, čigar odpoklic se predlaga, torej preprečuje, da bi manjšinski delničar (predlagatelj), ki ni zadovoljen z odločitvami nadzornega sveta, prek instituta iz drugega odstavka 276. člena ZGD-1 zaobšel pravila zakona oziroma Statuta, ki za predčasni odpoklic članov nadzornega sveta terja obvladovanje ustrezne kvalificirane večine. Da obravnavani institut temu ni namenjen (niti ni za to primeren), pa se kaže tudi v konkretnem primeru, ko je skupščina nasprotnega udeleženca tekom tega postopka že dvakrat zaporedoma oziroma ponovno izvolila iste, zgoraj navedene člane nadzornega sveta. Preostali delničarji nasprotnega udeleženca torej razpolagajo z zadostnim številom delnic (glasov), da lahko vsak čas (ponovno) izvolijo tiste člane nadzornega sveta, ki po njihovi presoji ustrezno zastopajo njihove interese. Te odločitve pa ne morejo biti podvržene sodni presoji v postopku po drugem odstavku 276. člena ZGD-1 tako, da bi lahko sodišče mimo volje večine lastnikov le-tem vsiljevalo, kdo lahko zastopa njihove interese, pri čemer so se v zvez s tem (utemeljeno ali ne) že večkrat (in tudi tekom tega postopka) izrecno odločili.
zastaranje terjatve - izdaja računa - vložitev tožbe - začetek pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja, da tožnikova pasivnost pri izdaji računa v trajanju več kot pet let ni pravno upoštevna za določitev trenutka zapadlosti terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024259
OZ člen 90, 90/2, 112, 119. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-2, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 257, 257/3.
stavbna pravica - razvezni pogoj - najemna pogodba - plačilo najemnine - ničnost pogodbe - kršitev pravil javnega naročanja - prepoved manjšega pomena - konvalidacija pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru gre za prepoved manjšega pomena, pri čemer je bil pravni posel tudi v pretežnem in bistvenem delu realiziran, zato sta izpolnjena oba pogoja iz drugega odstavka 90. člena OZ.
ZPP ne predvideva prekinitve zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, o katerem je bilo že odločeno z učinki pravnomočnosti.
URS člen 23, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 367, 374, 374/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
revizija - direktna revizija - dopuščena revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - odločitev o stroških - potrebni stroški - stroški odgovora na revizijo
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka vložila "direktno revizijo", ki ni dovoljena, zato je ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi pooblastila iz 374. člena ZPP zavrglo. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila s takim postopanjem toženi stranki kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP, niso utemeljene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je ureditev dopuščene revizije tisti model dostopa do vrhovnega sodišča, ki najbolj ustreza njegovi ustavni vlogi ter ki je posledično tudi najbolj v korist učinkovitemu sodnemu varstvu in s tem individualnim ustavnim jamstvom. Zakonodajalec sme v izhodišču prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. V obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do učinkovitega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele ZPP. Zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.
navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - pogodba o upravljanju - vplačilo v rezervni sklad - upravnik - etažni lastnik - zakoniti zastopnik
Pravilni materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da gre med pravdnima strankama za navidezno solastnino oziroma za dejansko etažno lastnino, ki kot takšna uživa pravno varstvo etažne lastnine, temelji na ugotovitvah, da je med pravdnima strankama v teku nepravdni postopek za vzpostavitev etažne lastnine in da so solastniki predhodno v naravi nepremičnine oziroma nepremičnino že razdelili (toženka npr. koristi pretežni del prostorov „stolpiča C“ in nekaj parkirišč in ima na tem delu dejansko izključno lastnino). Na tej podlagi je sodišče prve stopnje, ker gre za nepremičnino z več kot osmimi posameznimi deli in več kot dvema solastnikoma, pravilno zaključilo še, da morajo etažni lastniki določiti upravnika, kar šteje za posel rednega upravljanja (118. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ)), da morajo ustanoviti rezervni sklad (119. člen SPZ), da je sporna pogodba med S. d.d. in dejanskimi etažnimi lastniki z aneksom veljavna (podpisala jo je več kot ena polovica lastnikov po solastniških deležih), da je S. d.d. upravnik in zastopnik tožnikov (etažnih lastnikov) ter kot takšen upravičen vložiti tožbo zoper toženko za vplačilo v rezervni sklad. Navedeni razlogi so jasni in si ne nasprotujejo ter ne nasprotujejo izreku sodbe.
Nenazadnje je v prevladujoči sodni praksi uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 111, 111/1.
ustanovitev stavbne pravice - nadomestilo za stavbno pravico - učinki razvezane pogodbe - prekinitev in mirovanje postopka - predhodno vprašanje
Sodna praksa je glede reševanja predhodnih vprašanj že večkrat zavzela stališče, da o predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz prvega odstavka 13. člena ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. V takem primeru lahko sodišče samo reši to vprašanje, ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pri odločanju o teh vprašanjih se mora sodišče ravnati po načelu smotrnosti (če je postopek na matičnem področju že v teku, če se nakazuje hiter zaključek postopka, da se izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti in podobno). Če pa sodišče sklene, da predhodnega vprašanja samo ne bo reševalo, potem mora postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena prekiniti.