gospodarski spor majhne vrednosti - utesnitev zahtevka - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - osebna vročitev poziva - fikcija umika
V tem gospodarskem sporu ni mogoče upoštevati pravil postopka v sporih majhne vrednosti, saj odločitev o delnem umiku zahtevka, ki je predmet sedaj izpodbijanega sklepa, še ni pravnomočna. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v znesku 6.000,00 EUR, gre za znesek, ki v gospodarskih sporih presega prag vrednosti za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP).
ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 30, 30/1, 30/3. ZEN člen 24, 77, 77/2. SPZ člen 271, 271/2.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe v etažni lastnini - posamezni del stavbe - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - nadstrešek - stavbna pravica
Podana je situacija, ko sta ob uveljavitvi SPZ zemljišče in stavba v lasti različnih lastnikov (drugi odstavek 271. člena SPZ) in zemljišča pod stavbo ni mogoče določiti kot pripadajoče zemljišče stavbe. V takem primeru se ugotovi obstoj stavbne pravice in se jo vpiše kot splošni skupni del stavbe (tretji odstavek 30. člena ZVEtL-1).
ZPP člen 360, 360/1, 443, 458, 458/1. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 24.
evidence - napačni podatki v uradnih evidencah - preverjanje resničnosti podatkov v elektronskih evidencah - javni vodovod - oskrba s pitno vodo - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Tožnica je kot upravljalka javnega vodovoda in oseba, ki glede na vsebino Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini M. vodi kataster javnega vodovoda in ostale evidence, dolžna osebi, ki se želi priključiti na javni vodovod, dati pravilne podatke o lokaciji bodočega priključka. Vendar pa je tožnica to dolžnost v konkretnem primeru izpolnila s tem, ko je tožencu dala podatek kot je bil vpisan v katastru oziroma njeni evidenci na podlagi geodetskega posnetka, ki ji ga je posredoval pravni prednik toženca kot investitor. Normativna ureditev tožnici nalaga le dolžnost ustvarjati zbirko podatkov, ne pa tudi preverjanja prejetih podatkov.
V pravdni zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP), saj vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR. Po prvem odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja niso dovoljeni pritožbeni razlogi.
Sodišče mora upoštevaje ustavno načelo enakosti pred zakonom enake položaje obravnavati enako in različne različno. V tem primeru glede na jasno zakonsko določbo, sodišče ne more slediti pritožničini razlagi, ki upniku odreka procesno upravičenje. Vsi upniki, ki terjatve priglasijo pod odložnim pogojem, smejo opravljati svoja procesna upravičenja v postopkih zaradi insolventnosti, čeprav obstaja možnost, da se odložni pogoj do končne razdelitve ne bo uresničil in bo njihova terjatev prenehala. ZFPPIPP nikjer ne omejuje njihovega procesnega upravičenja.
odgovornost imetnika živali - ugriz psa - opustitev nadzora nad psom - otrok kot oškodovanec - odmera nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Podan je temelj odškodninske odgovornosti toženke na podlagi drugega odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika.
Tožnik ni trdil in dokazoval, da bi bile pri njem prisotne kakšne posebne osebne lastnosti in stanje, zaradi česar bi trpel večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - onemogočen preizkus sodbe - neodpravljiva postopkovna napaka - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe navedlo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, ki se glasi, kot je povzeto v tej točki izreka, vendar pa ta izrek sploh ne vsebuje odločitve o tožbenem zahtevku. Tak izrek sodbe je nerazumljiv, kar predstavlja uradoma upoštevno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kadar tožnik zahteva ugotovitev ničnosti celotne pogodbe, sodišče pa ugotovi, da je nično samo posamezno pogodbeno določilo, s takšno ugotovitvijo ostane znotraj okvira tožbenega zahtevka, saj tožniku dejansko prisodi manj od zahtevanega in ne nekaj drugega, kot meni sodišče prve stopnje.
Za pravilno izpolnitev svoje pojasnilne dolžnosti bi morala banka tožnikom predstaviti kredit v tuji valuti na razumljiv način in ob upoštevanju splošnega znanja povprečnega potrošnika, tako da bi tožniki lahko ocenili celoten strošek posojila. Pojasniti bi jim morala, da s sklenitvijo pogodb prevzemajo nase tečajno tveganje, zaradi česar se lahko zgodi, da bo njihova obveznost odplačila kredita v domači valuti zaradi spremembe tečaja lahko višja kot ob sklenitvi pogodbe in da tega bremena morda ne bodo zmogli, pa tudi, da se dolgoročno kredit v CHF kljub nižji obrestni meri lahko izkaže za manj ugodnega od kredita v EUR. Glede na navedeno ni dovolj, da sta bila v pogodbi navedena valuta in vrsta tečaja. Tudi ni odločilno, da toženka ni oglašala kreditov v CHF, da je tožnikom najprej ponudila kredit v EUR in da je prva tožnica nato sama zahtevala kredit v CHF. Prav zato, ker ni bila kreditno sposobna za kredit v domači valuti, bi jo morala toženka še bolj skrbno in natančno opozoriti na posledice prevzema tečajnega tveganja. Informacije bi morala tožnikom ponuditi ne glede na njihov izraženi interes, pri tem pa se ne bi smela zanašati na njihove izkušnje in izobrazbo. Dejstvo, da banka ni mogla natančno predvideti bodočega gibanja tečaja, nima nobenega vpliva na njeno pojasnilno dolžnost. S tožniki bi morala deliti vse informacije, ki so bile pomembne za sklenitev pogodbe, vključno s tveganji, ki jih pogodba prinaša.
neposlovna odškodninska odgovornost - kršitev osebnostne pravice - čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - presoja višine odškodnine - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - dokaz z izvedencem medicinske stroke - osebno stanje oškodovanca - odmera pravdnih stroškov - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Duševna ne/uravnovešenost oškodovanca vpliva na doživljanje posega v osebnostno pravico, zato je - kljub temu, da se tožnica na svoje takratno zdravstveno stanje ne sklicuje - le-to treba ugotoviti oz. izvajati dokaze v tej smeri.
OZ člen 131. ZPNačrt člen 86. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 24.
opustitev dolžne skrbnosti - upravljalec javnega dobra - vodovodno omrežje - pravilnost podatkov - podatki katastra
Toženka, ki vodi kataster, ni dolžna preverjati pravilnost podatkov, ki jih sporoči geodetska uprava oz. investitor. Opustitev preverjanja pravilnosti dejanske lokacije cevi zato ni protipravno ravnanje, ki bi lahko vodilo do njene odškodninske obveznosti.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-2, 39. ZMCGZ člen 18, 18/2. ZNP člen 7, 7/1.
nagrada za posvet s stranko - pregled dokumentacije - obvestilo stranki - nagrada za zastopanje na naroku - stroški postopka mediacije
Pritožnik pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo odvetniško nagrado za posvet s stranko, pregled dokumentacije in obvestila stranki. Gre za opravila, ki niso samostojna, nagrada zanje pa je zajeta v priznanih nagradah za vložitev odgovora na predlog in zastopanje na naroku, saj teh opravil brez posveta s stranko in študija zadeve s pregledom dokumentacije ni mogoče opraviti.
odškodninska odgovornost države - pripor - pobeg - zdravstvena ustanova - duševna motnja - voljna sposobnost - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Tožnik ni padel zaradi toženkinih opustitev (samo zaradi tega enake posledice ne bi nastopile), ampak zaradi svojega lastnega nedopustnega ravnanja. Nepravilnosti v varovanju bi lahko zato opredelili kot pogoj, ki pa ni prerastel v pravno relevanten vzrok tožnikove škode.
ZOZP člen 18, 18/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 15, 19. OZ člen 174, 299, 299/2. ODZ paragraf 1489, 1497, 1502.
subrogacija - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - avstrijski nosilec zavarovanja - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravo EU - invalidnost - invalidnost kot trajno stanje - mesečna renta - pridobitne sposobnosti - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - uporaba tujega (avstrijskega) prava - zastaranje terjatve - zastaralni rok - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju - zakonske zamudne obresti
Materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tako glede vprašanja subrogacije (prehoda zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na nosilca socialnih zavarovanj) kot tudi glede vprašanja vrste oziroma obsega zahtevkov, ki jih ima nosilec socialnega zavarovanja v razmerju do povzročitelja škode, treba uporabiti pravo države, ki ji pripada nosilec socialnega zavarovanja, je oprta na Uredbo (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki v točki a) prvega odstavka 85. člena določa obveznost držav članic, da priznajo prehod pravic z oškodovanca na nosilca zavarovanja, če tak prehod zahtevkov določa zakonodaja nosilca zavarovanja (kar za konkretni primer pomeni, da se mora cesija, do katere je prišlo po avstrijskem pravu, upoštevati tudi v Republiki Sloveniji).
Subrogacijski zahtevek nosilca socialnega zavarovanja je treba presojati po pravu nosilca socialnega zavarovanja, razen, če bi izvajanje pravic po tem pravu presegalo pravice oškodovanca do tretje osebe, odgovorne za poškodbo, po pravu države škodnega dogodka. Subrogacijski zahtevek tožnice je torej po višini omejen v tem smislu, da tožnici ne bi bilo mogoče priznati večjega obsega pravic, kot jih ima oškodovanec (zavarovanec) do tretje osebe, odgovorne za poškodbo, po slovenskem pravu.
Vprašanje zastaranja je neločljivo povezano s terjatvijo, zato že dikcija 19. člena Uredbe Rim II (da se po pravu, ki ureja obveznosti tretje osebe do upnika, presodi, ali in do kakšne mere ima ta tretja oseba pravico uveljavljati terjatve proti dolžniku) ne omogoča presoje, da bi se glede vsebine oziroma obsega subrogacijskega zahtevka uporabilo avstrijsko pravo, glede zastaranja pa slovensko pravo.
Izhajajoč iz predpostavke, da je toženec ravnal pošteno (torej da izjav ni podal z namenom zavajanja tožnice), je treba ugotoviti, da je toženec izjave podal z namenom, da tožnico začasno odvrne od (sodnega) uveljavljanja terjatve. Glede na izraženi namen in okoliščine, v katerih so bile izjave dane, so bile po presoji pritožbenega sodišča izjave jasen izraz toženčeve volje o priznanju tožničine pravice do povrnitve izplačane trajne invalidske rente (do 1. 3. 2014, 31. 12. 2015 oziroma 31. 12. 2016). Zaradi toženčevega priznanja pravice je bilo zastaranje pretrgano (prekinjeno).
Pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravic iz invalidskega oziroma nezgodnega zavarovanja (trajna invalidska renta), oziroma pri uresničevanju obveznosti nosilca socialnega zavarovanja, je relevantna nacionalna zakonodaja. Upravičenost zavarovanca do trajne invalidske pokojnine (v ta okvir sodi tudi ugotovitev deleža invalidnosti) je tožnica ugotavljala na podlagi avstrijske zakonodaje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlagani stroški računovodskih storitev na zgornji meji, vendar jih je upravitelj obrazložil in navedel razloge za svoj predlog (dodatno delo zaradi neurejene dokumentacije), zato jih sodišče sprejema kot primerne. Opozarja pa, da je upravitelj dolžan v skladu z določbo četrtega in petega odstavka 356. člena ZFPPIPP predlagati spremembo predračuna, če se izkaže, da nek obseg določenih stroškov, kot je bil v predračunu, ni več potreben. Slednje stori sodišče tudi na zahtevo upniškega odbora.
popis zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka
Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine. Zakonska pravica dediča, da zahteva popis pokojnikovega premoženja, temelji na predpostavki, da ima dedič pravni interes za ta ukrep za zavarovanje zapuščine. Le ob vednosti o tem, kakšen je bil obseg zapustnikovega premoženja in kaj ga sestavlja, bo namreč lahko učinkovito uveljavil svoja dednopravna upravičenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024773
KZ-1 člen 186, 186/1, 20, 20/2. ZKP člen 358, 358-4. ZPPPD člen 7, 7/2, 7/3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - konoplja - nedovoljeno gojenje konoplje - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - kupovanje, hramba ali prenašanje zaradi dajanja v promet - namen prodaje
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta obdolženca po subjektivni in objektivni plati izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, pa je pritrditi pritožnici, da je neutemeljeno zaključilo, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom njunega dejanja in posledicami, ki bi jih zanju povzročila sodba. Pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da dejanje, ki sta ga izvršila obdolženca, ni mogoče šteti kot dejanje majhnega pomena ter da razlogi, s katerimi je prvostopno sodišče obrazložilo, zakaj naj bi bila podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obdolžencema obsodilna sodba, niso prepričljivi.
OZ člen 395, 395/1, 1012, 1017, 1017/3, 1017/4, 1022, 1022/1, 1034, 1034/1, 1034/3.
poroštvena obveznost - obseg porokove odgovornosti - zastaranje poroštvene obveznosti - pretrganje zastaranja - stečaj glavnega dolžnika - solidarna obveznost dolžnika in poroka - dva izvršilna naslova za isti dolg
Zaradi akcesorne narave poroštva poroštvena obveznost deli usodo glavne obveznosti, kar pomeni, da ima upnik od poroka pravico terjati tisto, kar lahko zahteva od glavnega dolžnika. Ker porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi (četrti odstavek 1017. člen OZ), po tretjem odstavku istega člena pa mora porok povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika, lahko tožeča stranka od toženke zahteva plačilo terjatve v višini, ki je bila priznana v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika.
V primeru, ko je o terjatvi zoper solidarnega (glavnega) dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba dolžnika iste terjatve obsoditi solidarno s tistim, ki je bil na plačilo istega dolga že pravnomočno obsojen. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja po določbi prvega odstavka 395. člena OZ upniku sicer za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti terjatve plačane dvakrat. Z ustreznim oblikovanjem izreka se tako prepreči, da bi za isto terjatev obstajala dva izvršilna naslova.
Okoliščine konkretnega primera vzbujajo globok dvom v resničnost trditev tožnika o vsebini dogovorov med pogodbenima strankama potem, ko je v letu 2001 toženec prenehal z gostinsko dejavnostjo. Z gotovostjo je sicer mogoče ugotoviti, da je prišlo do spremembe – prenovitve Pogodbe, ne pa tudi točno kaj sta se dogovorili pogodbeni stranki. Prišlo je torej do prenovitve Pogodbe, zato ta ne velja več (prvi odstavek 323. člena OZ) in ne more predstavljati pravne podlage za povrnitev tožnikovih vlaganj v prostore, iz katerih je bil deložiran toženec. Deložacija je sicer res dejanska podlaga za uveljavljanje zahtevkov iz naslova vlaganj v prostore, vendar ne od najemnika, pač pa od lastnika prostorov. Pravno podlago za zahtevek tožnika, da mu toženec povrne vlaganja, bi lahko bila le pogodbena zaveza toženca za povračilo vlaganj, ki pa je tožnik ni dokazal.
pogodba o poslovnem sodelovanju - temeljno razmerje - financiranje gradnje - trajno pogodbeno razmerje - nefiksna pogodba - prekinitev pogodbe - odstop od pogodbe - vrnitev denarnih sredstev - jasna določila
To, da so se posamične pogodbe podaljševale in da je toženka po prenehanju njihovih veljavnosti pristajala na nadaljevanje aktivnost v zvezi z gradnjo, še ne pomeni, da takšno razmerje lahko traja v nedogled, kot to zmotno meni pritožnica.
predpogodba - nakup nepremičnin - pogoji za sklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogojev - povzročitev škode - odškodninska odgovornost
Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru jezikovna razlaga sporne določbe ne zadošča, saj je ob uporabi logične in teleološke (namenske) razlage jasno razvidno, da sta bila pogoja dva: izbris plombe in izjava o nameri o izdaji izbrisne pobotnice. Ker plomba do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana, je tudi po oceni višjega sodišča prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in nastalo škodo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 133, 142, 142/3, 142/4, 142/6.
vročanje pravnim osebam - fikcija vročitve
Fikcija vročitve nastopi s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, ne pa šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v predalčniku.