Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca. V premoženjskem delovnem sporu, kakršen je predmetni, ni predpisano pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu.
ZObr člen 98c, 98c/2.. OZ člen 165, 246, 299, 299/1.
neizrabljen tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zakonske zamudne obresti
Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da sodišče prve stopnje pri izračunu urne postavke ne bi smelo upoštevati dodatkov k plači, do katerih je bil tožnik upravičen.
Zmotno je stališče tožene stranke, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti šele od dneva vložitve tožbe, ker pred tem tožene stranke ni pozval k izpolnitvi obveznosti v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ. Po tej določbi dolžnik pride v zamudo, ko upnik ustno ali pisno z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Upoštevajoč določbo 165. člena OZ se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Ta določba se upošteva tudi v obravnavani zadevi glede na določbo 246. člena OZ, ki določa, da se za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o povrnitvi nepogodbene škode, če v določbah tega odseka (ki ureja pravico do povračila škode zaradi kršitve pogodbe oziroma neizpolnitve obveznosti) ni drugače določeno. V obravnavanem primeru torej ne pride v poštev določba drugega odstavka, ampak določba prvega odstavka 299. člena OZ, po kateri dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Do vrnitve z misije bi namreč tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni ‑ tedenskega počitka, po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala, ker je v dneh, ko bi mu moral biti zagotovljen tedenski počitek, opravljal redne delovne obveznosti za toženo stranko oziroma je bil na razpolago delodajalcu).
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - subjektivni element kaznivega dejanja - naklepno kaznivo dejanje
Prvostopno sodišče pa je po obsežno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da ni ničesar, kar bi dokazovalo, da sta obdolžena A.F. in M.Ž. kazniva dejanja, ki so se jima očitala, storila z naklepom, pri čemer je prvostopno sodišče pravilno zaključilo tudi, da obtožba tudi sicer ni ustrezno pojasnila, zakaj bi naj oba obdolženca sploh želela storiti takšna kazniva dejanja, kaj konkretno bi naj bile okoliščine, ki bi naj izkazovale naklep obeh obdolžencev, pa državno tožilstvo ne pojasnjuje niti v pritožbi.
III. kategorija invalidnosti - poklicna rehabilitacija
S pogodbo o poklicni rehabilitaciji se določijo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, pri čemer sta zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije toženi stranki dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih 6 mesecev (tretji in peti odstavek 77. člena ZPIZ-2). V sporni zadevi je odločilno dejstvo, da je tožena stranka odstopila od sklenjene pogodbe, saj tožnik ni izpolnjeval prevzetih obveznosti. V pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo je celo izrazil željo po spremembi programa šolanja. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da izobraževanja ni mogel zaključiti zaradi zdravstvenih razlogov. Pa tudi če bi bili ti razlogi podani, bi moral o teh razlogih najprej obvestiti toženo stranko. Tožnik ni uspešno zaključil poklicne rehabilitacije, zato je tožena stranka odstopila od sklenjene pogodbe o poklicni rehabilitaciji. Posledično tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožena stranka je iz utemeljenih razlogov po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ob upoštevanju določbe prvega odstavka 109. člena ZDR‑1 tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je namreč delavcem vročala nove pogodbe o zaposlitvi in za vročitev teh pogodb nekaterim delavcem, ki jih niso želeli prevzeti, pooblastila vodjo projekta. Ta je tožniku že dvakrat pred spornim dogodkom poskušal vročiti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi oziroma poziv, da naj se zglasi v kadrovski službi in to pogodbo prevzame, kar je tožnik odklonil. Spornega dne mu je na 12. redni seji sveta delavcev znova želel vročiti ta poziv, a ga je tožnik verbalno napadel.
ZPP člen 318, 318/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zamudna sodba - ocena poskusnega dela
ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložitvi dejanski razlog za odpoved. Stališče sodišča prve stopnje, da presojana odpoved takšne obrazložitve ne vsebuje, je materialnopravno zmotno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zadošča, da delodajalec v odpovedi navede, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil in da to predstavlja dejanski razlog za odpoved, kar pa je toženka v konkretnem primeru storila.
Bistveno za odločitev je, da odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki jo je toženka podala tožniku, vsebinsko ni utemeljena. Tožnik je delo uspešno opravljal, kar pomeni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, da za odpoved ni podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZDR člen 156.. ZPP člen 357a.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - odločitev o pravdnih stroških
Prestrogo je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za vsak dan, ki je v evidenci voden kot prost, našteti konkretne naloge, ki jih je prav tisti dan opravljal. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da bi tožnik moral za vse dni v tujini konkretno navesti, kaj je delal in to tudi dokazati, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni namreč ugotavljalo, ali je bila narava tožnikovega dela takšna, da je moral delovne obveznosti (bodisi operativne bodisi neoperativne narave) opravljati vse dni, ko je bil na misiji v tujini.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa
Izvedencu, ki je izdelal dopolnilno izvedensko mnenje in so mu že bili priznani stroški za študij spisa, pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ne gredo še enkrat stroški za študij spisa, ki so mu bili že priznani ob plačilu izvedenskega mnenja.
ZPP člen 115, 282.. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - goljufija
Pritožbeno sodišče soglaša z razsojo sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja in da so podani vsi znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Ti so vsebovani v opisu kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot jo je na podlagi odpovedi povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 stori kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko je listine, izdane v izvršilnih postopkih, v katerih je bila sama stranka, zadržala, prikrivala dejanske okoliščine ter toženko tako spravila v zmoto oziroma jo pustila v zmoti. Zapeljala jo je, da je opustila pravočasen rubež njene plače, s čimer je tožnica pridobila protipravno premoženjsko korist, oškodovani pa so bili njeni upniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00026555
ZST-1 člen 6c, 34, 34/1.. ZPP člen 105a.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse - procesna predpostavka
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je procesni rok. Iz 105.a člena ZPP izhaja, da je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavo pritožbe. Rok za izpolnitev procesne predpostavke je torej procesni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024160
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/2. ZPP člen 319, 319/1. ZFPPIPP člen 385, 385/1, 396.
izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - res iudicata - aktivna legitimacija upnika - priznanje terjatve v stečajnem postopku - dvakrat obravnavana terjatev - napaka - brezplačna pravna pomoč - prerekanje prijavljene terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov
Ker je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi drugega izvršilnega naslova, ni mogoče govoriti o pravnomočno razsojeni stvari oziroma o res iudicati.
Vsebine terjatve, ki je bila upnici v stečajnem postopku priznana in je v stečajnem postopku v izterjevani višini ostala nepoplačana, izvršilno sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete ne more presojati, saj je na izvršilni naslov vezano in ga mora le še izvršiti. Res je bila enaka terjatev v stečajnem postopku priznana tudi Republiki Sloveniji, vendar pa to še ne pomeni, da iz tega razloga upnica ni aktivno legitimirana in tega zneska ne more terjati od dolžnika. Če je prišlo do napake stečajnega upravitelja pri priznanju terjatve upnici, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje, bi bilo to treba sanirati v stečajnem postopku; v situaciji, ko je bila upničina terjatev v postopku osebnega stečaja neprerekana in priznana (in tudi že delno poplačana), pa je upnica pridobila izvršilni naslov za njeno izterjavo in ji pravnega varstva v izvršilnem postopku ni mogoče odreči.
V konkretnem primeru ni podano nobeno od dejanskih stanj iz 53. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju ostalih pogojev mogoče vdovi pravico do vdovske pokojnine med drugim priznati le: če je do moževe smrti bila popolnoma nezmožna za delo, ali; če je popolnoma nezmožna za delo postala v enem letu po njegovi smrti, oz. če je popolnoma nezmožna za delo postala med trajanjem pravice do vdovske pokojnine kot uživalka pravice ob otroku, do katerega je imela dolžnost preživljanja.
ZDSS-1 člen 72.. ZPIZ-2 člen 82, 82/3, 122, 122/1, 122/3.
nadomestilo za invalidnost - pravica do dela s krajšim delovnim časom
V ZPIZ-2, ki predstavlja pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve, je v 86. členu določeno, da ima pravico do delnega nadomestila zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona. Torej zavarovanec, ki ima priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno.
Pravico do dela s krajšim delnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, kot temeljno pravico, priznano skladno z določbo 82. člena ZPIZ-2, zavarovancu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Sloveniji, zagotavlja delodajalec (tretji odstavek 82. člena ZPIZ-2). Nadalje je v prvem odstavku 122. člena ZPIZ-2 določeno, da se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Drugače povedano, se zavarovancu delno nadomestilo izplačuje od dneva, ko mu delodajalec na podlagi ugotovljene preostale delovne zmožnosti in z odločbo priznane pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, zagotovi delo na ustreznem delovnem mestu. Od tedaj dalje, torej od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, se delovnemu invalidu delno nadomestilo skladno z določbo 122. člena ZPIZ-2 tudi izplačuje in vse dokler opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče je resda navedlo, da mora biti za vsak vpogled podana poslovna upravičenost, da mora biti vpogled vezan na potrebe bančnih storitev po nalogu strank, po odredbi sodišča ali za določeno tržno akcijo, da mora torej biti podana dopustna pravna podlaga. Vendar pa je, kar prav tako izhaja iz izpodbijane sodbe in kar je po presoji pritožbenega sodišča ključno za ugotovitev neutemeljenosti pritožbenih navedb, bistveno predvsem to, da je tožnica vpogled izvedla za svoj zasebni namen, ki ni bil v nobeni zvezi z izvajanjem nalog delovnega mesta. Vpogledi so dovoljeni samo iz razlogov na strani tožene stranke, ne iz zasebnih razlogov bančnika.
To, da ji že sam sistem (nadzora) ni onemogočil nedopustnega vpogleda, ni okoliščina, ki bi lahko privedla do zaključka o nezakonitosti odpovedi.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani del sodbe ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je nerazumljiv, v obrazložitvi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
ZDR-1 člen 110, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na sodno prakso ugotovljeno ravnanje tožnika (prenašanja sedežne garniture oziroma njenega nalaganja v vozilo) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnik ni neposredno sklenil posla za prodajo prenosnika oziroma tudi če bi pri prenašanju sedežne garniture sodeloval le z (zdravo) levo roko. Da ravnanje tožnika po svoji vsebini ne sodi v kontekst zdravljenja izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zavarovanja). Tudi (kratkotrajno) zadrževanje v svoji trgovini ter opravljanje težjega fizičnega dela (oziroma pomoč pri tem) je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnik ni imel dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče navedenih ravnanj šteti primerljivih odhodu v trgovino zaradi nakupa nujnih potrebščin, za kar se zavzema tožnik. Namen bolniškega staleža je zdravljenje oziroma razbremenitev tožnika, če torej tožnik še ni bil sposoben za delo na svojem delovnem mestu pri toženi stranki, tudi očitani kršitvi že po naravi stvari ne morata predstavljati njegove razbremenitve oziroma zdravljenja, ki naj bi se ga zasledovalo z bolniškim staležem. Navedeni aktivnosti tožnika po intenzivnosti očitno presegata obseg vsakodnevnih manjših opravil (npr. odhodov v trgovino oziroma obiskov pri zdravniku), ki so mu bila dovoljena. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj razloga za izredno odpoved iz 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 360, 360/1, 443, 458, 458/1. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 24.
evidence - napačni podatki v uradnih evidencah - preverjanje resničnosti podatkov v elektronskih evidencah - javni vodovod - oskrba s pitno vodo - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Tožnica je kot upravljalka javnega vodovoda in oseba, ki glede na vsebino Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini M. vodi kataster javnega vodovoda in ostale evidence, dolžna osebi, ki se želi priključiti na javni vodovod, dati pravilne podatke o lokaciji bodočega priključka. Vendar pa je tožnica to dolžnost v konkretnem primeru izpolnila s tem, ko je tožencu dala podatek kot je bil vpisan v katastru oziroma njeni evidenci na podlagi geodetskega posnetka, ki ji ga je posredoval pravni prednik toženca kot investitor. Normativna ureditev tožnici nalaga le dolžnost ustvarjati zbirko podatkov, ne pa tudi preverjanja prejetih podatkov.
V pravdni zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP), saj vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR. Po prvem odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja niso dovoljeni pritožbeni razlogi.
ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 30, 30/1, 30/3. ZEN člen 24, 77, 77/2. SPZ člen 271, 271/2.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe v etažni lastnini - posamezni del stavbe - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - nadstrešek - stavbna pravica
Podana je situacija, ko sta ob uveljavitvi SPZ zemljišče in stavba v lasti različnih lastnikov (drugi odstavek 271. člena SPZ) in zemljišča pod stavbo ni mogoče določiti kot pripadajoče zemljišče stavbe. V takem primeru se ugotovi obstoj stavbne pravice in se jo vpiše kot splošni skupni del stavbe (tretji odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-2, 39. ZMCGZ člen 18, 18/2. ZNP člen 7, 7/1.
nagrada za posvet s stranko - pregled dokumentacije - obvestilo stranki - nagrada za zastopanje na naroku - stroški postopka mediacije
Pritožnik pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo odvetniško nagrado za posvet s stranko, pregled dokumentacije in obvestila stranki. Gre za opravila, ki niso samostojna, nagrada zanje pa je zajeta v priznanih nagradah za vložitev odgovora na predlog in zastopanje na naroku, saj teh opravil brez posveta s stranko in študija zadeve s pregledom dokumentacije ni mogoče opraviti.