CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00089940
URS člen 22, 23, 25, 146. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 158, 158/1, 188, 188/3. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - doplačilo sodne takse - doplačilo sodne takse za redni postopek - vročitev naloga za plačilo sodne takse - fikcija vročitve - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - olajšave pri plačilu sodnih taks
Ustavno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da iz pravice do sodnega varstva ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno sodno varstvo, iz pravice do pravnega sredstva pa ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev. Ustrezno ustavnopravno presojo je v tem primeru opravil že zakonodajalec, ki je naložil obveznost plačila sodne takse ob vložitvi tožbe, obenem pa predvidel institut oprostitve plačila sodnih taks oziroma drugih ustreznih taksnih olajšav za tiste, ki plačila ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-2 člen 183, 183/1.
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - zavrženje zahteve v upravnem postopku - vsebinsko odločanje o zahtevku
Glede na to, da je toženec s pravnomočno odločbo z dne 17. 3. 2022 odločitev oprl zgolj na podatke matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa na podatke, na katere se je skliceval tožnik, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tem primeru ne gre za stanje, kot je urejeno v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, kar pomeni, da bi moral toženec o novi zahtevi tožnika, vloženi na podlagi 183. člena ZPIZ-2, odločiti po vsebini, ne pa da je zahtevo zavrgel. Sodišče prve stopnje je zaradi navedenega izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške. Za plačilo teh obveznosti stečajni upravitelj potrebuje sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka zadošča, da je sodišče prve stopnje razpolagalo s podatkoma, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje stranke - ogroženo preživljanje - brezposelnost - denarna sredstva na bančnem računu - lastništvo nepremičnin - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Tožnik je glede na ugotovljeno premoženjsko stanje kljub brezposelnosti očitno zmožen takoj poravnati sodno takso v višini 873 EUR, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092372
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272,53. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da mora potrošnik prejeti informacije takšne intenzitete, da se mora zavedati, da s sklenitvijo pogodbe prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob znižanju vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, morda ekonomsko gledano težko nosil, in zaradi česar ni dovolj, da se potrošnik na podlagi pojasnil banke zaveda možnosti sprememb valutnega tečaja, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj v dolgoročnih, več desetletij trajajočih pogodbenih razmerjih, lahko znatno spremeni, ter da ima to lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke na njegovo življenje - ključno je, da informacije povprečnemu potrošniku omogočajo oceno dejanskega tveganja, ki mu je v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodek, izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - dolžnik nima premoženja - pogoji za odpust obveznosti - ni navedenih pogojev - osnovni namen postopka osebnega stečaja - poplačilo upnikov iz stečajne mase - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - prihodek iz zaposlitve - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko njegov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti.
Kadar obstaja možnost poplačila upnikov, ni mogoče govoriti, da ni podan prvotni cilj postopka osebnega stečaja, to je, da se upniki vsaj delno in sorazmerno poplačajo.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6.
potni stroški - povračilo stroškov priči - stroški prihoda priče na sodišče - brezplačna pravna pomoč
Stroške priče je dolžan povrniti tožnik, ki je predlagal njeno zaslišanje, saj mu je brezplačna pravna pomoč z odločbama BPP z dne 24. 7. 2025 in z dne 1. 9. 2025 dodeljena le za pravno zastopanje v postopku pred sodiščem druge stopnje, kar ne zajema oprostitve plačila stroškov za pričo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090094
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - razveljavitev sklepa o začetku stečaja - vrnitev v nov postopek - pogoji za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka
Višje stečajno sodišče je razveljavilo sklep o začetku stečajnega postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Vendar pa navedeno ne pomeni, da je prenehal razlog za prekinitev danega izvršilnega postopka. Postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, te pa nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka v zakonu tako ni opore. Le če bi bil v pritožbenem postopku prvostopenjski sklep o začetku postopka stečaja spremenjen tako, da bi bil predlog za začetek tega postopka zavrnjen, bi bili odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 100, 100/6.
sklep o ustavitvi postopka - neplačana sodna taksa - gola pritožba - razveljavitev plačilnega naloga
Taksa se ne plača (med drugim) v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Toženka sodne takse za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka torej ni dolžna plačati.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Določilo 32. člena ZVEtL-1 pravno varuje zemljiškoknjižno že vpisane lastnike in imetnike drugih pravic na že vpisanih posameznih delih stavbe v okviru nedokončane etažne lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00090780
SPZ člen 219, 219/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8. ZPP člen 8.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - nasutje dovozne poti - vzdrževanje služnostne poti - vzdrževanje služnostne poti za normalno izvrševanje služnosti - dopustnost posega v lastninsko pravico - prenehanje služnosti - služnost vožnje - obstoj druge poti - koristnost služnosti - redno izvrševanje služnosti - neprimernost služnosti
Že splošne življenjske izkušnje povedo, da mora biti služnostna pot za vožnjo z vsemi vozili utrjena do mere, ki omogoča varno vožnjo. Zadevna pot pred sporno sanacijo tega po prepričljivi dokazni ugotovitvi sodišča ni omogočala: na njej so bile globoke blatne kolesnice, peska pa skoraj nič več, tako da so avtomobili obtičali. Da bi bilo pot mogoče usposobiti z milejšim posegom kot z nasutjem, tožnik ni trdil. Zadevni poseg ni čezmeren, pot tudi po nasutju ostaja kolovoz, na katerem se že spet razrašča trava.
Vse od ustanovitve služnosti je poleg služnostne poti v uporabi še druga pot, a služnostna ostaja koristna, saj je preprostejša od druge poti in zahteva manj napora. Primerjavo obeh poti je sodišče prav opravilo glede na nujno normalno stanje, to pa je stanje služnostne poti ob pravno dopustnem vzdrževanju.
izpodbijanje disciplinske odločbe - spor med članom društva in društvom - lovska družina - disciplinska kršitev - prepoved lova - odprava in razveljavitev odločbe - neenako obravnavanje strank v postopku - kršitev pravice člana društva - očitek protispisnosti - retroaktivna uporaba predpisa - pravilnik o disciplinskem postopku - pravila lovske družine - pravica do svobode združevanja - izpodbijanje sklepov organov društva - postopkovna pravila - procesna jamstva - procesne kršitve tožene stranke - neenakopravno obravnavanje - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Za disciplinske organe društva ne veljajo enake postopkovne zahteve kot za državna sodišča. Minimalna procesna jamstva članu lovske družine niso bila kršena: (i) ko je na občnem zboru kot pritožbenem telesu glasovala oseba, ki je bila priča v postopku pred organom prve stopnje, in oseba, ki je imela 4 leta prej konflikt z disciplinskim obdolžencem; (ii) ko je bila izrečena sankcija brez uporabe pravil o steku; (iii) z opustitvijo prepisa posnetka zaslišanj; (iv) ko je občni zbor na isti seji kot pritožbo obravnaval izjavo o konfliktnosti disciplinskega obdolženca; (v) ko so na občnem zboru nekateri člani govorili onkraj predmeta obravnavanja in (vi) ko so bile na glasovanje dane le glasovnice za in proti potrditvi prvostopenjskega sklepa, na pa tudi za in proti njegovi spremembi oziroma razveljavitvi.
Odločbi društva pa sta nezakoniti, ker se pritožbeni organ ni opredelil do očitkov o neenakosti obravnavanja, kakršnih prvostopenjski organ ni imel pred seboj in za katere ni mogoče reči, da so očitno neutemeljeni. Odločbi toženke tako obremenjuje dvom, da je bil tožnik za svoja dejanja morda brez stvarno utemeljenega razloga (=samovoljno) obravnavan neenako (strožje) kot to običajno velja v praksi toženke.
ZPP člen 48, 49, 51b, 51b/1, 51b/3, 51b/4, 191, 191/1. OZ člen 965.
lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - krajevno pristojno sodišče - posebna krajevna pristojnost - pristojnost za sospornike - ugovor krajevne pristojnosti - atrakcija pristojnosti
Glede na zakonsko določeno izbirno pristojnost je torej stvar avtonomije tožnikov, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bosta vložila tožbo.
Pravila 51.b člena ZPP so namreč usmerjena v varstvo šibkejše stranke, v tem primeru tožnikov kot oškodovancev. Ker je v obravnavanem primeru kot tožena stranka udeležena tudi zavarovalnica, za določitev krajevne pristojnosti ni mogoče uporabiti niti četrtega odstavka 51.b člena ZPP, za kar si prizadeva pritožba. Ta namreč določa krajevno pristojnost zgolj za primere, ko je tožen zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00090325
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. DZ člen 161. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - sprememba stikov - začasna ukinitev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - največja korist otroka - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - nestrinjanje z vsebino mnenja - prosta dokazna ocena - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - kršitev pravice stranke do izjave - kršitev pravice do poštenega sojenja - neizvedba naroka
Zaradi varstva največje koristi otrok se mora posebna skrb sodišča odraziti že v okviru procesnih jamstev. Ker imajo sodniki v družinskih zadevah bistveno aktivnejšo vlogo kot v drugih civilnih postopkih, v konkretnih okoliščinah predmetne zadeve predlagateljici ni moč naložiti enakega bremena podkrepitve njenih navedb kot ga sicer nosijo stranke v pravdnem postopku.
ZFPPIPP člen 38, 38/1, 233, 233/1, 233/2, 233/6, 233/9.
stečajni postopek nad dolžnikom - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - obveznost članov organov vodenja vložiti predlog za začetek stečajnega postopka - pravočasnost predloga - vračilo predujma - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - nekdanji poslovodja - predpostavke odgovornosti - razbremenitev odgovornosti
Pred nastopom insolventnosti dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnik ni dokazal, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini (glede na to, da je po prejemu odločbe FURS v letu 2018 družba delovala še vsaj pet let), in da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka glede na to, da je po potrjeni prisilni poravnavi nekaj časa odplačeval dolg do FURS. Začetek stečajnega postopka bi moral predlagati najkasneje takrat, ko je bilo premoženje (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo založenega predujma. Te ugotovitve pritožnik s pritožbenimi navedbami ni izpodbil.
NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00089926
ZDZdr člen 30, 30/1, 30/2, 30/2-2, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 39/2, 39/2-b, 53. ZNP-1 člen 36, 36/3.
zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - paranoidna shizofrenija - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - ogrožanje sebe in drugih - povzročanje materialne škode - druge oblike zdravljenja
Ker gre za hud poseg v človekove pravice, na kar smiselno opozarja tudi pritožnica, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 upoštevalo in vsebinsko obravnavalo prepozno pritožbo, ki jo je pritožnica vložila (med prazničnimi dnevi) dan po izteku zakonskega pritožbenega roka.
rok za pritožbo - vložitev pri nepristojnem sodišču - pravočasno vložena pritožba - odstop vloge pristojnemu sodišču - iztek roka
V konkretnem primeru so kljub pravilnemu in jasnemu pravnemu pouku podane dodatne okoliščine za presojo nevednosti stranke, ki so relevantne, in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila toženka kljub jasnemu pravnemu pouku še vedno v nevednosti. In sicer te, da je toženka pritožbo vložila osebno in da jo je naslovila "Višjemu sodišču v Ljubljani po Okrožnemu sodišču v Ljubljani", na kuverti pa je navedla Višje sodišče v Ljubljani. Iz citirane vsebine zapisa v pritožbi je mogoče skleniti, da je bila toženka še vedno v nevednosti glede tega kje mora vložiti pritožbo.
gospodarski spor - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Ker sta v obravnavani zadevi obe pravdni stranki gospodarski družbi, ima pritožba prav, da gre za gospodarski spor. Zato je, ne glede na vrednost spornega predmeta, za sojenje pristojno okrožno sodišče.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 394, 394/3, 432, 432/1, 432/1-2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - pripor - ponovitvena nevarnost - preizkus ali so še dani razlogi za pripor - podaljšanje pripora
Ker je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo spremenilo, obdolženi pa se nahaja v priporu, je bilo dolžno skladno z določbo tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkusiti ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotoviti, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpraviti. Pri tem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor še vedno podani.
Pripor je glede na vse predstavljene okoliščine, predvsem obdolženčevo vztrajnost ter številčnost in težo kaznivih dejanj ter podani psihični motnji tudi nujen in neizogibno potreben ukrep, saj je le z njim mogoče preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj in zagotoviti varnost ljudi. Milejši ukrep (npr. hišni pripor) ne pride v poštev, saj ne bi bil zadostno zagotovilo, da obdolženi kaznivih dejanj ne bi ponavljal glede na dejstvo, da je praktično vsa kazniva dejanja izvrševal v neposredni bližini svojega doma.