KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO JAVNO PRAVO
VS00039684
ZKP člen 516, 516/4, 517, 517/1-8, 517b, 517b/3.. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah (2013) člen 5, 8.. KZ-1 člen 54, 70a.
mednarodna pravna pomoč - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločitev o pomembnem pravnem vprašanju - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja - prenos izvršitve varnostnega ukrepa - pogoji za prenos - Srbija - razlaga kazenskega zakona
Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena zoper t. i. drugo sodno odločbo, in sicer odločbo izdano v postopku prenosa izvršitve varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na podlagi 517. člena ZKP in Pogodbe med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah. Glede na vsebino očitka, to je razlago 517. člena ZKP, oziroma pogojev na podlagi katerega smejo domača sodišča ugoditi prošnji pristojnega tujega organa, s katero zahteva izvršitev kazni ali varnostnega ukrepa, je Vrhovno sodišče ocenilo, da gre za odločbo, ki ustreza zakonskemu kriteriju, da je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnemu vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava in s tem pravne varnosti.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 22.
starostna pokojnina - bilateralni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in republiko srbijo
Tožnik zgolj na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato je tožena stranka pravilno upoštevala še pokojninsko dobo, dopolnjeno v Srbiji, vendar pa to ne pomeni, da je celotno pokojnino tako za zavarovalno dobo v Sloveniji kot za zavarovalno dobo v Srbiji dolžna izplačevati tožena stranka. Pri določitvi sorazmernega dela pokojnine je tožena stranka pravilno upoštevala določbo 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Na podlagi te določbe vsaka pogodbenica določi znesek, ki ga mora izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po svojih pravnih predpisih in skupno zavarovalno dobo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - zavarovalna doba v Sloveniji in na Hrvaškem - Bilateralni sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško retroaktivnost - poseg v pridobljene pravice
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku pravico do starostne pokojnine priznalo le na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v Sloveniji. Četrti odstavek 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško določa, da kadar obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. V konkretnem primeru se je zgodilo ravno to. Tožnik je na dan 30. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 20/1, 20/2.
mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del starostne pokojnine - seštevanje pokojninskih dob
Tožnik upoštevaje določila 20. člena Sporazuma
,
o seštevanju zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v Republiki Sloveniji ter v tretjih državah, s katerimi ima ta sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju, izpolnjuje minimalne pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 36. členu ZPIZ-1 in je posledično upravičen do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 1. Sporazum o vprašanjih nasledstva člen 1, 2, 2/1, 7. Priloga G Sporazuma o vprašanjih nasledstva, Priloga G člen 1, 2, 2/1, 2/1a.
Sporazum o vprašanjih nasledstva SFRJ - državno premoženje po Prilogi A Sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ - zasebno premoženje po prilogi G Sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ - časopisna agencija Tanjug
Državno premoženje SFRJ je premoženje SFRJ in njenih državnih organov in organizacij. Kot izhaja iz pravilne obrazložitve sodišč prve in druge stopnje, je bila pravna prednica tožeče stranke organizacija, ki je služila uveljavljanju funkcij države SFRJ, kar je bilo izrecno zapisano tudi v samem Zakonu o časopisni agenciji Tanjug (1. člen, Ur. l. SFRJ, št. 24/74). Glede na to jo je treba šteti za del državne organizacije SFRJ.
Ker gre v obravnavanem primeru za državno premoženje, uporaba Priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN), ki se nanaša na zasebno premoženje, ne pride v poštev.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - MEDNARODNO JAVNO PRAVO
VS3006573
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum - čas upoštevanja pogojev za priznanje invalidske pokojnine
Revizija tožene stranke pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na uporabo četrtega odstavka 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško , ki določa, da če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. Tako tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev invalidske pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in je upravičen do samostojne dajatve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in BiH člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum z BiH - tujec - seštevanje dob - tretja država
Tožniku je bila priznana t.i. „samostojna“ pokojnina na podlagi slovenske in bosanske zavarovalne dobe. Bistveno je, da je bila tudi pri odmeri upoštevana skupna zavarovalna doba in ne samo pri presoji pogojev za priznanje pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA - MEDNARODNO JAVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017174
URS člen 2, 8, 50, 153, 153/2. ZZVN člen 2, 2/1, 3, 18. ZSPOZ člen 5, 10, 10/1, 10/1-1, 11, 11/1, 12-16.
povrnitev škode - vojna škoda - druga svetovna vojna - odgovornost države - odgovornost Republike Slovenije - pravica države do reparacije - žrtve vojnega nasilja - popolna odškodnina - taboriščniki v koncentracijskih taboriščih - viri mednarodnega prava - odškodninska odgovornost po splošnih predpisih obligacijskega prava - lex specialis
Pravica do reparacije pripada državi ne glede na to, kdo je dejanski oškodovanec. Ko država uresničuje pravico svojih državljanov in pravnih oseb do reparacije, po mednarodnopravni teoriji in praksi pravzaprav ne uresničuje njihovih pravic, pač pa svojo lastno pravico. Prva posledica tega pravila je v njeni avtonomni in svobodni odločitvi, ali bo zahtevala odpravo škode ali ne. Druga posledica tega pravila pa je pravilo, da vse, kar prejme kot odškodnino, pripada državi.
V drugi svetovni vojni napadena država Slovenija ni odgovorna za škodo, ki so jo njeni državljani pretrpeli kot taboriščniki v koncentracijskih taboriščih države agresorke in okupatorke. Te odgovornosti ni ne neposredno na podlagi ustave in ne izhaja iz splošnih predpisov obligacijskega (odškodninskega) prava. RS je dolžna odškodnino za vojno škodo plačati, ker takšno obveznost vzpostavljajo njeni notranji predpisi in skladno s temi predpisi: Zakonom o žrtvah vojnega nasilja ter Zakonom o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja.
ZKP člen 521, 521/1, 525, 525/1, 525/2. Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pravna podlaga za odreditev pripora - pogoji za pripor - utemeljen sum - begosumnost - neogibnost pripora - varščina - trajanje pripora
Ker je začasni ekstradicijski pripor odrejen na podlagi zaprosila za začasen odvzem prostosti, navedenega v 16. členu Evropske konvencije o izročitvi, ki je listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu, sodišču ni treba vsebinsko presojati obstoja utemeljenega suma kot pogoja za odvzem prostosti.
ZKP člen 525. Evropska konvencija o izročitvi člen 16.
začasni ekstradicijski pripor - pravna podlaga za odreditev pripora - državljan Republike BiH - izročitev
Pravno podlago za začasno odreditev pripora zoper državljana države, ki je podpisnica Evropske konvencije o izročitvi, predstavljata navedena konvencija in pa ZKP, saj zaprošena država o začasnem priporu odloča v skladu s svojim pravom.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO JAVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07640
URS člen 26, 26/1. Drugi protokol o prepovedi ali omejitvi uporabe min, min presenečenja in drugih sredstev h Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako člen 3, 3/1, 3/4.ZOR člen 177, 177/3.
pravica do povračila škode - protipravnost - prispevek oškodovanca - stopnja krivde - malomarnost - javnopravna odškodninska odgovornost države - ravnanje teritorialne obrambe ob agresiji JLA - protitankovske mine - mednarodno vojno pravo
Ravnanje pripadnikov teritorialne obrambe v času izrednih razmer zaradi priprav JLA na agresijo je imelo svojstvo ravnanja javnopravnih oseb. Zato je pravna podlaga za toženkino odgovornost v prvem odstavku 26. člena Ustave Republike Slovenije.
O hujši stopnji krivde od malomarnosti za obe tožnici bi bilo mogoče govoriti samo, če bi vedeli ali vsaj morali vedeti, da je barikada oziroma njena okolica minirana, pa bi vseeno peljali naprej in lahkomiselno mislili, da se bosta minam izognili.
ZPP (1977) člen 26, 26/1. ZUKZ člen 2, 53.URS člen 8, 8/2, 153, 153/2.ZS člen 3, 3/1.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninska odgovornost tuje države - vojno nasilje (genocid) - sodna imuniteta držav - acta iure imperii
V odškodninskem sporu zaradi škode, ki je posledica dejanj tuje države ob izvrševanju njene oblasti (acta iure imperii), uživa ta po pravilih mednarodnega prava sodno imuniteto pred našim sodiščem.