pravdni stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic - pravica stranke do odvetnika – potni stroški - združitev pravd
Stranka ima ustavno pravico do zastopanja po odvetniku, četudi da ima sama opravljen pravniški državni izpit, ter pravico do svobodne izbire odvetnika, zato je upravičena do povrnitve stroškov prihoda odvetnika iz kraja, ki je zunaj območja sodišča.
Zaradi spremembe lastništva v najem danega poslovnega prostora najemna pogodba preneha le, če najemnik in novi lastnik skleneta novo pogodbo, sicer pa ne.
Dokazni predlog z vpogledom v drug pravdni spis ni bil substanciran, saj stranka ni navedla, v katero listino v spisu naj sodišče vpogleda.
ničnost pravnega posla – denacionalizacija – načelo dobre vere in zaupanja
Razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, je nično. Namen pravila je ustavitev prometa s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Sodišče pri odločanju o ničnosti ne upošteva dobre vere in načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Stike je treba določiti tako, da bodo skladni z ustrojem življenja pravdnih strank in otrok, kar je mogoče le ob odprti razpravi s strankama. Ker se tožnica do predlagane ureditve stikov (še) ni opredelila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Določbo 13. člena ZST -1 je treba razlagati tako, da lahko stranka predlog za oprostitev plačila taks vloži še v roku, določenem v taksnem plačilnem nalogu.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka
Začasna odredba v sporih o varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih se izda takrat, ko je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe, ter se ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Določba šestega odstavka 7. člena ZOZP določa zgornjo mejo povračila, ne glede na to, koliko zavarovalnic je poravnalo škodo oziroma plačalo zavarovalnino. Identično velja za primere, ko ista zavarovalnica poravna škodo oškodovancu in/ali plača zavarovalnino, kot tudi če poravna škodo več oškodovancem ali/in plača več zavarovalnin in nenazadnje ko, kot v obravnavanem primeru, odškodnina presega zavarovalno vsoto, zavarovalnica pa ne more zaradi solidarne odgovornosti uveljavljati ugovora izčrpanosti zavarovalne vsote (omejene odgovornosti) in škodo plača iz več zavarovanj (zavarovalnih polic) zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078568
ZPP člen 18, 319. ZArbit člen 11.
pravnomočno razsojena stvar - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - stvarna pristojnost - ničnost potrdila upravne enote - odločanje o zakonitosti upravnih aktov - zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše - sodna pristojnost - ugovor sklenjene arbitražne klavzule
Ker ne obstoji objektivna identiteta tožbenega zahtevka, ni moč govoriti o že pravnomočno razsojeni zadevi.
Ničnost predstavlja hujšo obliko neveljavnosti od izpodbojnosti. Pri ničnosti gre za absolutno neveljaven posel, relativna neveljavnost pa se imenuje tudi izpodbojnost. Ta kot milejša oblika neveljavnosti je sankcija za manj intenzivne napake, nastopi pa tedaj, ko je cilj kršene norme v interesu posameznika.
Sodišče splošne pristojnosti ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti aktov upravnih organov.
Toženka je v odgovoru na tožbo podala ugovor sklenjene arbitražne klavzule, zato je v skladu s 11. členom ZArbit odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
Sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Takšne pravnomočne odločbe pa ne more predstavljati klavzula o izvršljivosti.
Že najnižja stopnja krivde stranke izključuje vrnitev v prejšnje stanje.
Računanje prekluzivnih rokov, skrb za njihovo spoštovanje in pravočasno pripravo pravnega sredstva niso opravila, ki bi jih skrben odvetnik lahko prepustil administrativni delavki, zato zamuda v takem primeru ni opravičljiva.
Dolgovi zapustnika so tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika, dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po zapustnikovi smrti, torej po uvedbi dedovanja. Za ene in druge velja osebna odgovornost dediča. Ta se kaže v tem, da upnik zahtevke za izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, in v tem, da dedič odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Upniki lahko začnejo pravdo bodisi pred ali po izdaji sklepa o dedovanju.
Ker je tožnik določno zahteval znižanje preživnine, strankama in sodišču pa je bilo tudi znano, katera z izvršilnim naslovom določena preživnina naj bi se v postopku znižala, je njegova vloga primerna za obravnavanje in ni podlage za njeno zavrženje.
ZD člen 133, 133/1, 142, 164, 173, 173/3, 175, 221, 221/1. ZPP člen 333, 333/1. 343, 343/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5.
stranke zapuščinskega postopka – pravica do pritožbe – rok za vložitev pritožbe – upoštevanje pritožbe, vložene po izteku roka
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato nima pravice do pritožbe.
Dediči, ki so zamudili rok za vložitev pritožbe, se ne morejo sklicevati na določbo 3. odstavka 173. člena ZD, saj bi s tem, kar navajajo v pritožbi, posegli v pravice upnikov, ki se opirajo na pravnomočen sklep o dedovanju.
Sodišče dodatni sklep o dedovanju izda, kadarkoli, če na kakršen koli način pride do informacije, da je bil zapustnik lastnik premoženja, ki s sklepom o dedovanju ni bilo zajeto. Sodišče prve stopnje tako ni preseglo svojega pooblastila, ko je dodatni sklep o dedovanju izdalo na podlagi dopisa UE Novo mesto.
Pritožnik lahko izpodbija zgolj odločitev sodišča, ki se tiče njegovega pravnega položaja.
Opustitev dolžnosti prijaviti prometno nesrečo policiji nima avtomatično za posledico izgube zavarovalnih pravic, temveč predstavlja podlago za sklepanje, da se zavarovanec izmika preiskavi in se zato šteje, da je vozil pod vplivom alkohola.
Temelj odškodninske odgovornosti toženke predstavljajo ugotovitve o znatno povečani ravni hrupa v bivanjskem okolju tožnika, ki živi (oz. je v relevantnem obdobju živel) ob regionalni cesti G1-3. Tožniku je bila prisojena denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica, urejena v 72. členu Ustave RS. Kršitev te pravice je urejena z odškodninsko odgovornostjo v tretjem odstavku 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki opredeljuje mejo med pravno priznano in pravno nepriznano škodo iz tega naslova. 10. Upoštevaje, na prvi stopnji pravilno ugotovljeno dejansko stanje, znaša po presoji sodišča druge stopnje pravična denarna odškodnina za tožnikovo duševno trpljenje ob pravilni uporabi materialnega prava 2.600,00 EUR (2,62-kratnik povprečne plače v RS v času razsoje na prvi stopnji).
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
V obravnavanem primeru gre za terjatev, ki je imela naravo verzijskega zahtevka, vendar pa je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 420, 420/1-3, 442, 442/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - pravice obrambe - zaslišanje priče - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - protispisnost - nejasni razlogi
Neaktivnost obrambe ne more biti podlaga za uspešno trditev, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi sojenje v nenavzočnosti na enem od narokov za glavno obravnavo obsojencu kršena pravica do obrambe oziroma do zaslišanja obremenilne priče.
Najbolj so bili s prekomernimi imisijami obremenjeni tisti, katerih bivališča se nahajajo v neposredni bližini ceste, manj pa po naravi stvari tisti, katerih domovi so oddaljeni približno 15 m in več. Bolj so bili obremenjeni tisti, ki so zaradi upokojitve, nezaposlenosti ali drugih razlogov večino časa preživljali doma, kot tisti, ki so bili zaradi zaposlitve, šolanja ali drugih razlogov določen čas odsotni. S tega stališča tožniki po kriteriju večje oddaljenosti bivališča od ceste (35,23 m) in relevantnega obdobja izpostavljenosti (32 mesecev in ne na prvi stopnji nepravilno zajetih 51 mesecev), kakor tudi z vidika nekoliko manjše jakosti obremenitve okolja s hrupom (preseganje dovoljenih mej obremenjenosti s hrupom le zvečer in ponoči, preseganje kritičnih vrednosti hrupa pa le ponoči, kot utemeljeno izpostavlja pritožba) spadajo v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
spor majhne vrednosti - prekluzija – pravna naziranja strank - pogodba o upravljanju – veljavnost odpovedi pogodbe – soseska – večstanovanjska stavba – večinsko soglasje etažnih lastnikov
Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank v postopku.
Čeprav je bila pogodba o upravljanju za vse večstanovanjske stavbe v soseski B. sklenjena kot ena pogodba, pa soseska ne more predstavljati ustreznega okvirja za ugotavljanje večinskega soglasja etažnih lastnikov. Veljavnost sklenitve pogodbe se vselej presoja za vsako posamično večstanovanjsko stavbo posebej in jo lahko vsaka posamična enota ob zadostni večini tudi veljavno odpove.
Ker tožnica ni bila več upravnik večstanovanjske stavbe, ni bila upravičena izdajati račune za stroške upravljanja.
ODZ paragraf 1470. SPZ člen 88, 89, 217, 217/1, 217/2. ZTLR člen 34, 34/1. ZZK-1 člen 6, 8.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - priposestvovanje - (ne)vpis v zemljiško knjigo - negativni publicitetni učinek - dobra vera kasnejšega lastnika
Za pridobitev stvarne služnosti na podlagi priposestvovanja ni potreben vpis v zemljiško knjigo, vendar lastnik gospodujočega zemljišča takšne pridobitve brez vpisa ne more uspešno uveljavljati zoper kasnejšega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice služečega zemljišča.