domneva priznanja dejstev – izostanek odgovora na navedbe nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je toženo stranko pozvalo na odgovor na vlogo tožeče stranke, v kateri je navedla vsa pravno relevantna dejstva za odločitev. Iz podatkov spisa je razvidno, da tožena stranka na pripravljalno vlogo tožeče stranke ni odgovorila in zatrjevanih dejstev ni zanikala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo vsa dejstva iz vloge tožeče stranke za dokazana.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga - odločba ustavnega sodišča v času odločanja pritožbenega sodišča
Ker je tudi sklep o ugovoru vezan na dejstvo, ali mora toženka plačati sodno takso, sedaj pa je odločitev lahko drugačna, je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, kakor tudi odločitev o ugovoru.
URS člen 29, 29/3. KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 18, 371, 371/2, 386.
sprememba obtožbe - prekvalifikacija kaznivega dejanja - sojenje v nenavzočnosti - seznanitev obdolženca z modifikacijo
Na glavni obravnavi 30. 10. 2012 je okrožna državna tožilka glede na spremembo KZ-1 modificirala obtožbo. Obdolženi se te glavne obravnave ni udeležil, bil pa je na njej navzoč njegov zagovornik. Istega dne je sodišče prve stopnje (l. št. 144) odredilo, da se obdolženca vabi na naslednjo glavno obravnavo dne 6. 12. 2012 skupaj z modifikacijo obtožnega predloga. Oboje mu je bilo po sodnem vročevalcu vročeno 5. 12. 2012 (vročilnica, pripeta k odredbi za glavno obravnavo - l. št. 144). Obdolženec in njegov zagovornik torej v pritožbi neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da obdolženec ni bil seznanjen z modifikacijo oziroma zaradi spremembe zakona s prekvalifikacijo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
ZDR člen 34, 83, 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 14, 93.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - delovni čas
Tožnica je v določenih dnevih prišla v službo po 9. uri brez odobritve delodajalca oziroma ga ni obvestila o razlogih za zamudo, v navedenem obdobju pa je v konkretno navedenih dnevih ostala na delovnem mestu brez odobritve delodajalca tudi po izteku delovnega časa. S tem je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožnica bi se morala držati prihoda oziroma odhoda z dela v premakljivem delovnem času. Če je bila zdravstveno nezmožna za delo, bi lahko šla v bolniški stalež. Tožnica je bila sposobna za opravljanje dela na delovnem mestu brez omejitev, zato bi morala spoštovati izvajanje delovnih obveznosti pri svojem delodajalcu v predpisanem časovnem okviru oziroma v primeru nastalih težav pristojne delavce pravočasno obvestiti o zamudi oziroma o izostajanju z dela. Ker kljub opozorilom nadrejene delavke ter pisnem opozorilu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni tako ravnala, ji je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nastanek utemeljenega razloga
Delodajalec mora po določbi 6. odst. 88. člena ZDR podati odpoved najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Nastanek utemeljenega razloga je trenutek, ko prične teči prekluzivni rok za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti. Podpis pogodbe o zaposlitvi ni ta trenutek, saj tožnik nikoli ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in je na novo podpisal pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero sploh nikoli ni izpolnjeval zakonskih pogojev in torej tudi ni mogel in smel opravljati dela reševalec iz vode.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 5,6.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica (čistilka) je čistila stopnišče v prostorih drugotožene stranke (tožničinega delodajalca). Kritičnega dne se je voziček, ki ga je tožnica uporabljala pri čiščenju za prevoz vode in čistil (vedro s čistili), začel premikati po stopnici, zaradi česar je tožnica skočila, da bi vedro zadržala, pri tem pa ji je spodrsnilo in je z levim kolenom močno udarila ob tla in si poškodovala koleno. Drugotožena stranka ni predpisala navodil za uporabo vozička in navodil za čiščenje. Tožnica je uporabljala voziček, glede katerega ni izkazano, da je skladen z varnostnimi zahtevami, ki veljajo za proizvode v EU. Drugotožena stranka je dopuščala, da tožnica uporablja neprimerno obutev. Zaradi navedenih okoliščin je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici. Glede na to, da tožnica v času nezgode ni nosila primerne obutve, čevljev z gumijastim podplatom, temveč je imela obute ortopedske natikače, je tožnica prispevala k nastanku nezgode v višini 10%.
osebni stečaj – odpust obveznosti – poziv na predložitev izjave, da ni ovir za odpust obveznosti
Ker dolžnica izjave, da ni ovir za odpust njenih obveznosti, predlogu za odpust obveznosti ni priložila, jo je sodišče prve stopnje k temu pravilno pozvalo. To se je v obravnavanem postopku osebnega stečaja zgodilo že drugič, pri čemer je njen prvi predlog zaradi nepredložitve te izjave že pravnomočno zavržen. Glede na navedeno je vsako sklicevanje na ustna navodila, ki naj bi jih dolžnica dobila v stečajni pisarni, povsem brezpredmetno.
plačilo vrtca - znižanje plačila - meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca - dohodkovni razredi - dohodek iz študentskega dela
Ker tožnica v tekočem in preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, odločitev tožene stranke, ki je pri izračunu plačila za vrtec upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, torej dohodke prejete iz naslova dela preko študentskega servisa, ni pravilna. Pri določitvi dohodka v letu 2010 je zato potrebno upoštevati otroški dodatek, denarno socialno pomoč in preživnino ter upoštevaje, da gre za dve osebi izračunati, da dohodek na eno osebo znaša 231,11 EUR, kar predstavlja 23,90 % neto povprečne mesečne plače v RS. Upoštevaje 24. člen ZUPJS je tako tožnico potrebno razvrstiti v II. dohodkovni razred (nad 18 % do 30 %), kar pomeni, da tožnica plača zgolj 10 % cene programa vrtca in ne 30 %, kot je to določila tožena stranka.
Tožnica je vložila t.i. direktno tožbo zoper zavarovalnico, pri kateri ima njen delodajalec sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti. Delodajalec ni stranka v postopku. Po vsebini gre tako za spor iz premoženjskih razmerij, za take spore pa so stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - trditve o ponarejenem podpisu nasprotne stranke na pooblastilu odvetniku
Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP meri na nepravilnost tistega dejstvenega sklopa, na katerem temelji izpodbijana sodna odločba. Pritožnika pa s trditvami o ponarejenem podpisu toženca na pooblastilu odvetniku ne merita na nepravilnost dejanske podlage sodne odločitve, ampak na nepravilnost toženčevega zastopanja oziroma na uveljavljanje obnovitvenega razloga po 4. točki 394. člena ZPP, po katerem se postopek lahko obnovi, če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za zastopanje. Na takšno kršitev pa se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi skaženosti
Trajnejša življenjska skupnost je pravni standard in po določbi tretjega odstavka 180. člena OZ zakonsko predpisan pogoj za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata ali sestre.
Čeprav so bile terjatve več deviznih varčevalcev odstopljene isti osebi, gre pri tem še vedno za samostojne terjatve. Iz navedb tožene stranke in iz (pravočasno) predloženih dokaznih listin, ki dokazujejo prenos terjatev, ni mogoče ugotoviti, katere konkretne terjatve so bile prenesene na Republiko Hrvaško in katere na toženo stranko. Tožena stranka bi morala pri pobotanju navesti, katere konkretne terjatve deviznih varčevalcev, z njihovo zapadlostjo in načinom obrestovanja, naj ugasnejo s pobotom.
Na pravne posledice prekluzije dokazov sodišče stranke ni dolžno posebej opozarjati, saj prekluzija nastane na podlagi samega zakona. Za navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov mora biti izpolnjen pogoj nekrivde.
Sodišču ni treba pozivati strank k dopolnitvi navedb in predložitvi dokazov glede tistih dejstev oziroma dokazov, na katere je opozorila že nasprotna stranka.
Sodišče je dolžno ugotoviti višino terjatev v dokaznem postopku. Če gre za sporno terjatev, jo je treba prej dokazati. Pri pobotanju v pravdi ugotovi sodišče likvidnost takrat, ko obravnava upravičenost pobotanja. Če se tudi takrat višina terjatve ne da ugotoviti, se pobotanje ne more opraviti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka (letalska družba) je tožnici (stevardesi - vodji kabinskega osebja v posadki) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je na letu prodala 11 „štek“ cigaret, čeprav je bil let odpovedan, kar predstavlja carinski prekršek. Istega dne na istem letu je tožnica prodala še 45 „štek“ cigaret. Tožnica je v svoji prtljagi po opravljeni delovni obveznosti na letu posedovala večje število cigaret, prodajo beležila kot prodajo potnikom in državno mejo prestopila na službenem prehodu ter se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. Z opisanim ravnanjem je tožnica naklepno huje kršila delovne obveze, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
plačilo razlike plače - razporeditev na formacijsko dolžnost - plačilo za dejansko opravljeno delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno sicer razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti, ne glede na to, da je ta dolžnost sicer formalno že zasedena. Tožnik je določeno obdobje, kljub formalni razporeditvi na formacijsko dolžnost “nižji vojaški uslužbenec - skrbnik strelišča, vadbišča in športnih objektov” in kasneje na formacijsko dolžnost “nižji javni uslužbenec - administrator”, opravljal dela, ki sodijo v delokrog podčastniške dolžnosti “podčastnik za šport - vodja skupine”, na katero je bil kasneje formalno razporejen njegov nadrejeni. Zato je tožnik upravičen do razlike v plači med plačo, za zahtevnejše delo, ki ga je dejansko opravljal in plačo, ki jo je v spornem obdobju prejel za delovno mesto, na katerega je bil formalno razporejen.
KZ-1 člen 86, 86/7. ZIKS-1 člen 13, 18. ZUP člen 135, 135/4.
izvršitev kazni - ustavitev postopka - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojencu je bila s sklepom Okrožnega sodišča v M., opr. št. V Kr 11797/2009 z dne 29.8.2013, pravnomočen 13.9.2013, zaporna kazen nadomeščena z delom v splošno korist. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da v predmetnem postopku (trenutno) niso podani pogoji za nadaljnjo vodenje postopka za izvršitev kazni zapora, saj mora obsojenec v skladu s sedmim odstavkom 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) namesto zaporne kazni, opraviti 360 ur družbeno koristnega dela, ki ga izvršuje in nadzira pristojni center za socialno delo (13. člen ZIKS-1).
Tožena stranka je izdala ugotovitveno odločbo, s katero je odločila, koliko mesečno znaša starostna pokojnina tožnika od določenega datuma dalje. Ugotovitvena odločba ima tudi pouk o pravnem sredstvu, po katerem lahko pritožnik zoper odločbo vloži pritožbo pri območni enoti zavoda v 15 dneh od vročitve odločbe. Tožnik je vložil pritožbo zoper ugotovitveno odločbo. Tožena stranka o pritožbi tožnika zoper ugotovitveno odločbo še ni odločala, tako da navedena odločba še ni dokončna niti pravnomočna. Tožba je tako preuranjena, zato jo je bilo treba na podlagi 75. člena ZDSS-1 zavreči, saj ni izpolnjena procesna predpostavka, določena v 63. členu ZDSS-1.
osebni stečaj - vračilo predujma brezplačne pravne pomoči
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6.
lastnost zavarovanca - obvezno zdravstveno zavarovanje - zavarovane osebe
Glede na to, da tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan iz drugega naslova, je bil že po samem zakonu zavarovan kot oseba, ki je lastnik zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji. Zakon torej določa obveznost zavarovanja (6. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ).
Sklicevanje tožnika, da mu zasebna družba, katere družbenik in direktor je bil, ni mogla zagotoviti toliko denarnih sredstev, da bi lahko bil vključen v obvezno zavarovanje, na samo obveznost zavarovanja nima nikakršnega vpliva. Po 6. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja oseba pridobi lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju z dnem, ko so pri njej izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje po zakonu in pravilih in jo izgubi z dnem, ko za takšno zavarovanje ne izpolnjuje pogojev.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - elementi delovnega razmerja - samostojni podjetnik
Dejstvo, da delovno mesto pomočnika ni bilo ustrezno sistemizirano, oziroma da direktor po statutu ni imel pristojnost določitve tožnika za izvajanje takšnega dela, nima odločilne teže pri odločanju o tožnikovem zahtevku na ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Za presojo o statusa tožnika v spornem času je namreč odločilno, da je takrat nepretrgoma delal v prostorih ter pod okriljem tožene stranke in v tem svojstvu izvajal potrebne zadolžitve v obsegu dejavnosti tožene stranke. Tožnik je za takšno delo dobil plačilo, skladno z dogovorom med njim in direktorjem. Med pravdnima strankama je tako obstajalo delovno razmerja skladno z določbo 4. člena v zvezi s 16. členom ZDR, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnik je imel v spornem času status samostojnega podjetnika, ki je za toženo stranko opravljal po pogodbi strokovne naloge in za takšno sodelovanje dobil plačilo. Takšna tožnikova samozaposlitev v obliki podjetništva ne vpliva na elemente delovnega razmerja oziroma status delavca v odnosu do delodajalca, ki je opredeljen v določbah ZDR. Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se ne izključujeta.
Upravičenje upnika do poplačila iz zastavljene nepremičnine pridobljeno z ustavitvijo prisilne hipoteke je sicer enako upravičenju, ki ga pridobi upnik s pogodbeno (prostovoljno) hipoteko (141. člen Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ), vendar je pri pogodbeni hipoteki najprej potrebna hipotekarna tožba, s katero upnik zahteva, da se njegova terjatev poravna s prodajo zastavljene nepremičnine