sklepčnost tožbe – dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – pravdni stroški – nagrada in stroški pooblaščenca - DDV od nagrade pooblaščenca
Svoboda sodišča pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo, ni absolutna oziroma je omejena s postopkovnimi načeli o ugotavljanju materialne resnice in sojenja na podlagi ter v skladu z zakonom in ustavo.
DDV je potrebno obračunati od celotnega računa pooblaščenca – odvetnika svoji stranki (tako od nagrade, kot od stroškov zastopanja).
OZ člen 191, 299, 378. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
zavrženje pritožbe – pravni interes
Pritožbeni interes mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku, ne le ob vložitvi pritožbe. Pravovarstveni interes za pritožbo ima samo tista stranka, kateri bi, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Te pa tožena stranka ob dejstvu, da je izpolnila obveznost, katere dosojo izpodbija, glede na določbo 191. člena OZ nima.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivna nevarnost – konkretno ravnanje stranke – onemogočanje ali otežitev izpolnitve terjatve
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati subjektivno in konkretno delovanje nasprotne stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja izterjave, ki pa mora pripeljati do objektivne posledice, torej do stanja, ko je (oziroma bo) izterjava ogrožena. Zgolj odtujitev poslovnega deleža, za katerega ni jasno, kakšna je bila njegova vrednost, pa takšne nevarnosti ne izkazuje. Še posebej upoštevaje vrednost denarne terjatve in dejstvo, da ima toženec nepremično premoženje, na katerega kot sredstvo zavarovanja meri tudi začasna odredba.
ZST-1 člen 5, 5/2, 19, 19/2. ZPP člen 41, 182, 182/3.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – vrednost predmeta – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Sodna taksa se plača od vrednosti zahtevka, za ugotavljanje vrednosti zahtevka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v ZST-1 drugače določeno.
skupno premoženje zakoncev – določitev deležev – prispevek zakonca – celotno obdobje trajanja zakonske zveze – vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Prispevek pravdnih strank se primerja v celotnem obdobju skupnega življenja (trajanja ekonomske skupnosti). Obdobje do nakupa posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, se lahko upošteva le v posebej utemeljenih okoliščinah.
Zakonec, ki uveljavlja ugotovitev deleža na skupnem premoženju, s tožbo ni dolžan zajeti vsega premoženja.
Ker tožencu ni uspelo dokazati, da je k povečanju vrednosti nepremičnine prispeval sam, tj. zgolj s svojim posebnim premoženjem, predstavljajo vlaganja skupna vlaganja v posebno premoženje tožnice. Toženčev prispevek bi bil tako lahko zgolj polovičen (10,87 %), kar ne predstavlja tako velikega vložka, ki bi vodil k nastanku nove stvari.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – trditvena podlaga – upoštevanje invalidnine – premoženjska škoda – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – stalna pomoč in oskrba – oskrbnina – vzročna zveza
Tožbeni zahtevek temelječ na določbi 179. člena OZ mora vsebovati trditve o posameznih vrstah (oblikah) nepremoženjske škode. Te so bistveni opredelilni element tožbenega zahtevka. To pomeni, da mora tožnik konkretna prikrajšanja uvrstiti v eno izmed posameznih vrst nepremoženjske škode.
Invalidnina se upošteva pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali pri zahtevku za plačilo rente.
Toženec je po nesreči bival v Domu starejših občanov in bil potreben stalne pomoči in oskrbe, ki mu jo domači niso mogli nuditi (tudi žena je bila poškodovana v isti prometni nesreči). Tožnik je na račun oskrbnine plačal skupaj znesek 9.726,43 EUR. Gre za potrebne stroške, ki mu jih je v celoti dolžna povrniti toženka, saj je imel tožnik tovrsten strošek prav zaradi prometne nesreče, in da mu ta strošek sicer ne bi nastal.
prenos podjetja na d.o.o. - odgovornost podjetnika za obveznosti
Drugo tožena stranka tudi po prenosu podjetja odgovarja za prenesene, pred vpisom prenosa podjetja v sodni register nastale poslovne obveznosti. Takšna odgovornost fizične osebe (prej samostojnega podjetnika) torej onemogoča, da bi obstoječi upniki prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo, saj lahko za izpolnitev terjatve še vedno posežejo po (v seštevku) enakem premoženju (premoženju družbe in premoženju nekdanjega samostojnega podjetnika – drugo tožene stranke).
ZEKom člen 23. ZPP člen 44, 44/2, 44/3. ZST-1 člen 30, 30/3, 31.
ugotovitvena tožba - ničnost vzorčne ponudbe - pravni interes - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - določitev vrednosti po prostem preudarku
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali o pravici do revizije, ni razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP.
V primeru nedenarnih zahtevkov, kjer dejanska podlaga spora ne ponuja primernih in oprijemljivih opornih točk za določitev njihove vrednosti niti po prostem preudarku, mora biti sodišče pri izvajanju svoje pravice do prostega preudarka pri ocenitvi vrednosti spornega predmeta posebej previdno in zadržano.
Ugotovitvene tožbe niso namenjene prevenciji, zato z zatrjevanjem neke hipotetične škode, ki naj bi tožeči stranki nastala, če ničnost izpodbijanih določb vzorčnih ponudb ne bo ugotovljena, tožeča stranka svoje pravne koristi ne izkazuje v smeri, da bi ji uspeh v tej pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon (in ki ga brez uspeha v tem postopku ne bi mogla uveljaviti).
Tožeča stranka je zaradi neplačila dela predujma preprečila izvedbo dokaza z izvedencem, na podlagi drugih predloženih dokazov pa sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo ugotoviti utemeljenosti njenih navedb.
Ker tožena stranka uveljavlja, da je tožeča stranka obračunala število ur, ki je za več kot pol presegalo normirano število ur za tovrsten objekt, je zahtevku tožeče stranke nasprotovala le po višini. Ne gre torej za to, da posel, ki ga je tožeča stranka opravila, nima opisanih lastnosti oziroma, da je njena izpolnitev nepravilna. Le v tem primeru bi bilo mogoče govoriti o stvarnih napakah opravljenega posla.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO- JAVNA NAROČILA
VSL0076947
OZ člen 631, 649, 649/1. ZJN-2 člen 4, 4/4, 4/6. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – status nominiranega podizvajalca – javno naročilo
Podizvajalec pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi, ki je predmet javnega naročila, pridobi neposredni zahtevek po 631. členu OZ neodvisno od tega, ali je upravičen tudi do uveljavljanja podobnega zahtevka po ZJN-2, pri čemer 631. člen v zvezi z 1. odstavkom 649. člena OZ ne zahteva posebnega statusa nominiranega podizvajalca.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ustreznost izjave sosedov o lastniški posesti
Izjavi sosedov, ki ju je priložila predlagateljica, sta vsebinsko ustrezni. Sosedi sta namreč navedli, da je bila pravna prednica predlagateljice do svoje smrti leta 1987 lastnica spornega stanovanja, od leta 1998 pa ima stanovanje v lastniški posesti predlagateljica, ki tudi stanuje na naslovu nepremičnine. Taka izjava zadošča, saj od sosedov ni mogoče pričakovati, da bi poznali pravni temelj uporabe stanovanja. Res sosedi uporabljata pravne termine, vendar gre za termine (posest, lastnina), katerih vsebina je znana tudi povprečnemu udeležencu v pravnem prometu. Pomembno je, da iz izjav izhaja tudi obdobje lastniške posesti, ki je daljše od 10 let in bi bili torej glede trajanja izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 6, 6/5.
trditveno in dokazno breme - zakonska domneva - ugovor pasivne legitimacije - obvezna državna gospodarska javna služba izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
Ker se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe toženka šteje za uporabnico tožničine storitve, navedene zakonske domneve pa toženka ni uspela izpodbiti, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora pasivne legitimacije materialnopravno pravilna.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZOdvT člen 17, 17-1.
subjektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pravdni stroški – nagrada za postopek – priznana dejstva
Vse navedbe tožnice, na katere se je pri oceni, ali je podan subjektivni pogoj izpodbojnosti, oprlo sodišče prve stopnje, so v postopku neprerekane. Teh trditev zato ni bilo treba posebej dokazovati, sodišče prve stopnje pa jih je smelo oziroma moralo šteti za resnične.
Ker je šteti, da vloga, ki je sicer bila vložena po pooblaščenki odvetnici, vendar pa je sodišče v skladu z 286.a členom ZPP ni upoštevalo, sploh ni bila vložena, odgovor na tožbo pa ni bil vložen po pooblaščencu odvetniku, toženka ni upravičena do nagrade za postopek.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožnikove pritožbene trditve se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen.