OZ člen 131, 179. ZPP člen 7, 339, 339/2-8, 339/2-14.
vezanost na obsodilno kazensko sodbo - ni razlogov o odločilnih dejstvih - okoliščine, ki vplivajo na prisojo višine odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - trditvena podlaga - izvedba dokaza
Pravdno sodišče je glede ugotovitve dejstev, od katerih je v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo.
Sodba ne pojasni, zakaj ne upošteva poškodb, ki jih je navajal tožnik že v trditveni podlagi tožbe. Omenja sicer mnenje sodnega izvedenca dr. D., ki je bil postavljen že v kazenskem postopku, ne navede pa, zakaj ga ne upošteva (ne gre za predpravdno mnenje, ki nima dokazne moči).
Razlog, da tožnik ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja dr. C., ne pomeni, da se sodišču do pripomb tožnika ni treba opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063597
ZPP člen 8. OZ člen 111, 111/1.
dokazna ocena izpovedi stranke – načelo neposrednosti – materialno procesno vodstvo – razveza pogodbe – izpolnitev pogodbe
Pri ocenjevanju prepričljivosti in verodostojnosti izpovedi strank ima namreč velik pomen načelo neposrednosti, ki terja, da sodišče s svojimi čutili zaznava dogajanje na glavni obravnavi, med drugim tudi vsebino dokaznih sredstev.
Odgovornost za razvezo pogodbe je ključna za vprašanje pravice do povračila škode druge pogodbene stranke.
ZKP člen 63, 63/2, 363, 363/5, 367, 367/4, 375, 375/2.
pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba
Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških.
V obravnavani zadevi je bila vložena tudi nasprotna tožba, zato bi moralo sodišče oba zahtevka (po tožbi - na ugotovitev obstoja ter varstvo služnosti in nasprotni tožbi - na prenehanje služnosti zaradi njene nepotrebnosti) obravnavati skupaj.
Služnost je treba izvajati tako, da kar najmanj obremenjuje služečo nepremično.
pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje – dokaz z izvedencem
Pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071683
OZ člen 153, 153/2, 180, 186, 186/3, 187. ZPP člen 195.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – obkektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - odstranjevanje salonitnih plošč - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - prispevek k nastanku škode - obstoječ izvršilni naslov - oblikovanje izreka sodbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka
Ob naložitvi obveznosti toženim strankam se mora izrecno upoštevati, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova. Ravno s takim oblikovanjem zahtevka in izreka se prepreči, da bi tožnica razpolagala z dvema izvršilnima naslovoma za terjatev iz iste dejanske in pravne podlage.
Pravilo 187. člena OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, ampak je samo podlaga za (v razmerju do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del. Odgovornost naročitelja obstaja, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti izvajalca.
V obravnavanem primeru je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti, ker se je delo opravljalo na višini, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca, pri čemer delodajalec tudi z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, ne more zmanjšati pod raven standarda povečane nevarnosti.
Izdatki oškodovanca, ki se je pred pravdo obrnil na povzročitelja škode oziroma zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka in v nagrado za postopek niso zajeti.
regresni spor med zavarovancem in zavarovalnico – dokazno breme – utemeljenost izplačila odškodnine – kršitev zavarovalne pogodbe – razbremenitev odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – omejitev višine povračilnega zneska – akcesorne terjatve
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, to je, da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo in (ali) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo.
Omejitev višine povračilnega zneska se namreč ne razteza na obresti in stroške. Omejeni znesek predstavlja le maksimizacijo glavnice, to je zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov in drugo) v njem niso zajete.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074156
OZ člen 5, 239, 244. SPZ člen 38, 38/6.
pogodbena odškodninska odgovornost – prodaja nepremičnine – kršitev pogodbe – pojasnilna dolžnost prodajalca – cena tržne vrednosti nepremičnine – zamolčanje dejstev – kršitev načela vestnosti in poštenja – razbremenitev odgovornosti
V prodajni pogodbi je bila dogovorjena široka pojasnilna dolžnost prodajalca glede okoliščin, ki bi imele za posledico ogrožanje interesa kupca. Ravnanje prodajalca, ki je zamolčal, da je pred sklenitvijo pogodbe na sestanku z občino (zaradi nameravane rekonstrukcije ceste) soglašal s ceno, ki je bila za kar 60% nižja od te, za katero je toženec nato prodal nepremičnine tožniku, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Toženec (prodajalec) je zato kršil pogodbeno obveznost, kar utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost.
Izmišljena, navidezna pogodba je prikrivala pravo pogodbo, katere predmet je resnična, ne pa izmišljena terjatev tožnikov do toženca. Ker prikrita pogodba ni nična, je toženec dolžan izpolniti svojo obveznost iz prikrite pogodbe.
začetek izvršilnega postopka - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - seznam dolžnikovega premoženja
Upnik lahko kadarkoli med izvršilnim postopkom zahteva, da sodišče z odredbo dolžniku naloži predložitev seznama svojega premoženja. Ker se izvršilni postopek uvede že na predlog upnika in ne pa šele z izdajo sklepa o izvršbi, bi moralo sodišče prve stopnje postopati s predlogom upnika, kot to določa 31. člen ZIZ.
OZ člen 5, 6, 7, 8, 9, 49, 86, 118, 118/2, 119, 119/1.
moralna načela – načelo vestnosti in poštenja - ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – skrbnost – pacta sunt servanda – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje – prevara – zmota v vrednosti predmeta – motivna zmota
Kadar se stranka, ne oziraje se na svoje izrazito nepošteno ravnanje, opira na oziroma skriva za načelom pacta sunt servanda, ki naj navzven sanira nepošteno razporejanje premoženja, gre za zlorabo tega načela.
Če ena pogodbena stranka z zlorabo zaupanja zavestno prevara drugo pogodbeno stranko na ta način, da bo sama na njen rovaš pridobila večkratno vrednost premoženja, potem je sila (pogodba), ki tako nesorazmerno spreminja snov (vrednost premoženja), nemoralna. Nemoralnost se kaže tako na objektivni ravni (v nesorazmerju), kot na subjektivni ravni (zavestno prikrivanje informacij, zaradi katerih nasprotna stranka oblikuje drugačno pogodbeno voljo, kakor bi jo, če bi se odločala resnično svobodno – informirano in brez zlorabe njenega zaupanja).
začetek postopka zaradi insolventnosti - vpliv na izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti,niti ob ugoditvi ugovoru, sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.
ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Če se postopek ne zaključi z meritorno odločbo o glavni stvari, temveč sodišče tožbo, zaradi neplačila sodne takse, šteje za umaknjeno in v posledici postopek ustavi, je potrebno uporabiti določbo tar. št. 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0071653
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.
Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.
zahteva za povračilo stroškov - pravočasnost zahteve - domneva umika tožbe - konec postopka zunaj obravnave - prvi narok za glavno obravnavo - izostanek obeh strank
Glavne obravnave ni mogoče opraviti brez vsaj prvega naroka za glavno obravnavo, slednjega pa ni mogoče opraviti, če nobena od strank ne pride nanj. Ker se prvi narok za glavno obravnavo začne s podajanjem tožbe, pravdni stranki pa nista prišli na prvi narok za glavno obravnavo, pogoji za opravo prvega naroka niso bili izpolnjeni in prvega naroka ni bilo mogoče opraviti, kar nadalje pomeni, da glavne obravnave ni bilo mogoče opraviti in jo zaključiti. Sodišče prve stopnje je torej (le) začelo glavno obravnavo, vendar je ni opravilo, saj se prvi narok za glavno obravnavo ni mogel niti začeti. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da do zaključka predmetnega gospodarskega spora ni prišlo zunaj obravnave.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je potrebno pravni standard očitne oziroma skrite napake v vsakem konkretnem primeru opredeliti z vidika osebnih lastnosti konkretnega posameznika. Očitne napake so namreč tiste, ki bi jih pri običajnem pregledu (ob prevzemu stvari) lahko opazil (ugotovil) skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo.
Ni mogoče prisoditi denarnega zneska tako za manjvrednost kot za stroške sanacije napak.
Zahtevek je bil sklepčen, kljub temu, da ni bila navedena in ocenjena manjvrednost v povezavi za vsako napako posebej. Manjvrednost se lahko oceni potem, ko se ugotovi, katere napake dejansko obstajajo in glede na obstoj vseh ugotovljenih napak se ugotovi manjvrednost dela v celoti.
izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba – služnost stanovanja – sporazum o ustanovitvi služnostne pravice kot pravni naslov za bivanje
Toženka, ki sicer nima sklenjene najemne pogodbe z lastnico stanovanja, njenega stanovanja ne uporablja nezakonito, ker ga uporablja na podlagi Sporazuma, s katerim je pridobila dosmrtno služnost pravice stanovanja.
S sporazumom je bila ustanovljena služnostna pravica stanovanja v korist toženke. Sklenjen je bil zavezovalni pravni posel, ki, dokler služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, nima stvarnopravne zaščite, predstavlja pa pravni naslov za bivanje.
Ker v ZPP ni dokaznih pravil, je dobave mogoče dokazovati tudi drugače kot s podpisanimi dobavnicami, med drugim z zaslišanjem prič in izjavami strank.
Toženec z listino ni uspel izpodbiti števila dobav, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka. Slednje pa ne pomeni, da se sodišče v okviru dokazne ocene na navedeni dokaz ne bi smelo sklicevati. Listino je namreč ocenilo, najprej posamezno, nato pa tudi v povezavi z ostalimi dokazi. Ker je bila predmet dokazovanja, je lahko del dokazne ocene in razlogov sodbe.
sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Zoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe, temveč ga je možno izpodbijati le v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari.