• Najdi
  • <<
  • <
  • 31
  • od 32
  • >
  • >>
  • 601.
    VSL sklep II Cp 1068/2013
    2.10.2013
    DEDNO PRAVO
    VSL0079030
    ZD člen 212.
    sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine
    Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak zapuščinski postopek prekine in stranke napoti na pravdo.
  • 602.
    VSL sklep II Cp 2125/2013
    2.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0073231
    ZPP člen 205. ZST-1 člen 13, 13/1.
    prekinitev postopka – prekinitev postopka na podlagi sklepa Ustavnega sodišča – oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
    Ker je ustavno sodišče sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje prvega odstavka 13. člena ZST-1 v delu, v katerem se nanaša na oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo, za katere se uporabljata ZPP ali ZIZ in da se zaradi navedenega do končne odločitve ustavnega sodišča prekinejo postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo so vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo sodne takse, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sledilo sklepu ustavnega sodišča, pravilna in zakonita.
  • 603.
    VSL sklep I Cpg 1138/2013
    2.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL0074683
    ZPP člen 158, 158/1. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3.
    stroški pravdnega postopka – umik tožbe – priznana terjatev v stečajnem postopku
    Določbo 1. odstavka 158. člena ZPP o izpolnitvi zahtevka je treba razlagati v smislu pripoznave zahtevka, ki izključuje upravičenost toženke do povrnitve njenih stroškov, ki so ji nastali z neupravičenim upiranjem zahtevku. Ker je bila tožeči stranki terjatev, ki jo je uveljavljala v predmetni pravdi, v stečajnem postopku priznana, tožbo pa je umaknila takoj po objavi sklepa o preizkusu terjatev, tožena stranka ni upravičena do povrnitve priglašenih stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
  • 604.
    VSL sklep II Ip 2364/2013
    2.10.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0052744
    ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1.
    začetek postopka zaradi insolventnosti - vpliv na izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
    Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti,niti ob ugoditvi ugovoru, sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.
  • 605.
    VSL sklep I Cp 2346/2013
    2.10.2013
    SODNE TAKSE
    VSL0079051
    ZST-1 člen 34a, 34a/3.
    ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
    Če se postopek ne zaključi z meritorno odločbo o glavni stvari, temveč sodišče tožbo, zaradi neplačila sodne takse, šteje za umaknjeno in v posledici postopek ustavi, je potrebno uporabiti določbo tar. št. 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
  • 606.
    VSL sodba I Cp 496/2013
    2.10.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
    VSL0071653
    URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
    odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
    Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.

    Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.
  • 607.
    VSL sodba I Cpg 287/2012
    2.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0069647
    ZPP člen 8.
    dokazna ocena – nepodpisane dobavnice – dobava blaga
    Ker v ZPP ni dokaznih pravil, je dobave mogoče dokazovati tudi drugače kot s podpisanimi dobavnicami, med drugim z zaslišanjem prič in izjavami strank.

    Toženec z listino ni uspel izpodbiti števila dobav, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka. Slednje pa ne pomeni, da se sodišče v okviru dokazne ocene na navedeni dokaz ne bi smelo sklicevati. Listino je namreč ocenilo, najprej posamezno, nato pa tudi v povezavi z ostalimi dokazi. Ker je bila predmet dokazovanja, je lahko del dokazne ocene in razlogov sodbe.
  • 608.
    VSL sklep II Cp 565/2013
    2.10.2013
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0079052
    ZNP člen 44.
    odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje – dokaz z izvedencem
    Pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo.
  • 609.
    VSL sodba II Cp 94/2013
    2.10.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071683
    OZ člen 153, 153/2, 180, 186, 186/3, 187. ZPP člen 195.
    odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – obkektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - odstranjevanje salonitnih plošč - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - prispevek k nastanku škode - obstoječ izvršilni naslov - oblikovanje izreka sodbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka
    Ob naložitvi obveznosti toženim strankam se mora izrecno upoštevati, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova. Ravno s takim oblikovanjem zahtevka in izreka se prepreči, da bi tožnica razpolagala z dvema izvršilnima naslovoma za terjatev iz iste dejanske in pravne podlage.

    Pravilo 187. člena OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, ampak je samo podlaga za (v razmerju do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del. Odgovornost naročitelja obstaja, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti izvajalca.

    V obravnavanem primeru je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti, ker se je delo opravljalo na višini, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca, pri čemer delodajalec tudi z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, ne more zmanjšati pod raven standarda povečane nevarnosti.

    Izdatki oškodovanca, ki se je pred pravdo obrnil na povzročitelja škode oziroma zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka in v nagrado za postopek niso zajeti.
  • 610.
    VSL sklep I Cp 2342/2013
    2.10.2013
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079018
    SPZ člen 33.
    motenje posesti – soposest stanovanja – zamenjava ključavnice – zavrženje tožbe – zavrnitev dokaznega predloga – neprimeren dokaz
    Tožnikova izselitev iz stanovanja ni bila prostovoljna, saj je toženka samovoljno zamenjala ključavnico, tožnika pa postavila pred zaklenjena vrata. S tem je tožnika motila v njegovi mirni (so)posesti stanovanja.
  • 611.
    VSL sodba in sklep I Cpg 394/2012
    2.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL0078289
    ZM člen 16, 78, 78/1. OZ člen 417.
    menično pravo – bianco menica – prenos terjatev - prenos bianco meničnih blanketov – zastaranje menične terjatve
    Sama bianco menica (dokler ni izpolnjena), ne predstavlja menice. Prenose bianco meničnih blanketov je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po pravilih obligacijskega prava o prenosu terjatve, v zavarovanje katere so bili izročeni upniku.

    Zastaranje zahtevkov iz temeljnega posla ne vpliva na meničnopravno zastaranje. Menično pravni zahtevki pa ločeno zastarajo za vsakega meničnega upnika zoper vsakokratnega meničnega zavezanca Menice z datumom izdaje 13.5.1991, z dospelostjo po vpogledu, imetnica menice ni predložila v plačilo v roku iz 1. odstavka 33. člena ZM. Lahko bi jo predložila v plačilo do 13.5.1992, saj vsi menično pravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo čez tri leta od dospelosti.
  • 612.
    VSL sklep I Cp 2396/2013
    2.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079027
    ZPP člen 19, 30, 44, 44/3.
    vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev
    Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba.

    Ker gre za pravdo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev, so v pogledu vrednosti spornega predmeta, neupoštevni tožnikovi izračuni o neto vrednosti skupnega premoženja (vrednost stanovanja po odštetju zneska ob razpadu življenjske skupnosti še neodplačanega kredita), prav tako pa ni mogoče pri vrednotenju upoštevati zgolj razlike med deležem tožnika, ki je nanj vpisan v zemljiško knjigo in vtoževanim deležem.
  • 613.
    VSC sklep II Ip 445/2013
    2.10.2013
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSC0003530
    ZFPPIPP člen 442, 442/6-8.
    odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - aktivni družbenik - pasivni družbenik - možnost vplivanja na poslovanje - enoosebna družba
    Dolžnik je kot družbenik v enoosebni družbi imel več možnosti ukrepanja po korporacijskem pravu, pa jih ni izkoristil, kar pa ne pomeni, da je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS. Dolžnik je namreč ostal pasiven po svoji volji, zato gre to v njegovo škodo, ne more pa vplivati na njegovo pasivno ravnanje, na njegov status aktivnega družbenika v družbi.
  • 614.
    VSL sklep I Cp 2293/2013
    2.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0079040
    ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/2, 522.
    plačilni nalog – zavrženje tožbe – osebna družba – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenikov za obveznosti osebne družbe – zastaranje terjatev do družbenikov
    Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
  • 615.
    VSL sklep I Cp 754/2013
    2.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0071663
    OZ člen 131, 131/2. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1, 5/1-16, 86, 88, 88/1, 88/2, 91, 91/1, 91/1-3, 91/1-5, 106.
    objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - slikopleskarstvo – delo pod napetostjo
    Slikopleskarstvo ni nevarna dejavnost.

    Škodni dogodek ni nastal zaradi povečane nevarnosti, ki bi izhajala iz same stvari oziroma dejavnosti, temveč je bil posledica kršitve varnostnih predpisov, saj se tožnik sploh ne bi smel nahajati v bližini neizoliranih električnih kablov, ki so bili pod napetostjo.
  • 616.
    VSL sodba I Cp 1486/2013
    2.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0073287
    OZ člen 131, 144. ZPP člen 213, 213/2, 252, 252/1, 257, 258, 261, 261/1.
    odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje – nešportno obnašanje – običajna igra košarke – osebna napaka – nadzor trenerja – dokazna ocena – pravno vprašanje – izvedenec – zaslišanje strank
    Okoliščine konkretnega dogodka (slik oziroma trčenje med obema igralcema) so dejanske narave, ki jih mora sodišče ugotoviti z drugimi dokazi. Vprašanje, ali je dogodek krivdno povzročil toženec, pa je pravne narave, na katero mora prav tako odgovoriti sodišče in ne izvedenec.

    Zgolj osebna napaka oziroma prekršek pri igranju košarke, ki je bila glede na konkretno ugotovljeni potek igre običajna in po načinu storitve ni odstopala od za to igro običajnih prekrškov, ne predstavlja protipravnega niti premalo skrbnega ravnanja druge tožene stranke.
  • 617.
    VSL sklep II Cp 1575/2013
    2.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079015
    ZPP člen 8, 215.
    objektivno dokazno breme – dokazna ocena – dokazni standardi
    Stališče o dokaznem standardu prepričanja oz. dokaznemu standardu onkraj razumnega dvoma kot kategoričnem dokaznem standardu pravdnega postopka je bilo že preseženo. Dokazni standardi morajo biti prožni, upoštevati enak položaj pravdnih strank ter dokazne možnosti konkretne pravde. V nobenem primeru se na pravilo o objektivnem dokaznem bremenu ni mogoče sklicevati, dokler sodišče dokazno ne oceni (tako ali drugače) tistih izvedenih dokazov, ki govorijo v prid stranke, ki jo bremeni dokazno breme.
  • 618.
    VSL sklep II Cp 605/2013
    2.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079022
    OZ člen 191, 299, 378. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
    zavrženje pritožbe – pravni interes
    Pritožbeni interes mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku, ne le ob vložitvi pritožbe. Pravovarstveni interes za pritožbo ima samo tista stranka, kateri bi, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Te pa tožena stranka ob dejstvu, da je izpolnila obveznost, katere dosojo izpodbija, glede na določbo 191. člena OZ nima.
  • 619.
    VSL sodba I Cp 2605/2013
    2.10.2013
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0078571
    SZ-1 člen 111. OZ člen 126. SPZ člen 247, 234.
    izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba – služnost stanovanja – sporazum o ustanovitvi služnostne pravice kot pravni naslov za bivanje
    Toženka, ki sicer nima sklenjene najemne pogodbe z lastnico stanovanja, njenega stanovanja ne uporablja nezakonito, ker ga uporablja na podlagi Sporazuma, s katerim je pridobila dosmrtno služnost pravice stanovanja.

    S sporazumom je bila ustanovljena služnostna pravica stanovanja v korist toženke. Sklenjen je bil zavezovalni pravni posel, ki, dokler služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, nima stvarnopravne zaščite, predstavlja pa pravni naslov za bivanje.
  • 620.
    VSL sodba I Cp 2398/2013
    2.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0078567
    ZOR člen 1035, 1044. OZ člen 68. ZMZPP člen 118.
    pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
    Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.

    Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.

    Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
  • <<
  • <
  • 31
  • od 32
  • >
  • >>