sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak zapuščinski postopek prekine in stranke napoti na pravdo.
prekinitev postopka – prekinitev postopka na podlagi sklepa Ustavnega sodišča – oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Ker je ustavno sodišče sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje prvega odstavka 13. člena ZST-1 v delu, v katerem se nanaša na oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo, za katere se uporabljata ZPP ali ZIZ in da se zaradi navedenega do končne odločitve ustavnega sodišča prekinejo postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo so vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo sodne takse, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sledilo sklepu ustavnega sodišča, pravilna in zakonita.
Določbo 1. odstavka 158. člena ZPP o izpolnitvi zahtevka je treba razlagati v smislu pripoznave zahtevka, ki izključuje upravičenost toženke do povrnitve njenih stroškov, ki so ji nastali z neupravičenim upiranjem zahtevku. Ker je bila tožeči stranki terjatev, ki jo je uveljavljala v predmetni pravdi, v stečajnem postopku priznana, tožbo pa je umaknila takoj po objavi sklepa o preizkusu terjatev, tožena stranka ni upravičena do povrnitve priglašenih stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
začetek postopka zaradi insolventnosti - vpliv na izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti,niti ob ugoditvi ugovoru, sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.
ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Če se postopek ne zaključi z meritorno odločbo o glavni stvari, temveč sodišče tožbo, zaradi neplačila sodne takse, šteje za umaknjeno in v posledici postopek ustavi, je potrebno uporabiti določbo tar. št. 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0071653
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.
Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.
Ker v ZPP ni dokaznih pravil, je dobave mogoče dokazovati tudi drugače kot s podpisanimi dobavnicami, med drugim z zaslišanjem prič in izjavami strank.
Toženec z listino ni uspel izpodbiti števila dobav, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka. Slednje pa ne pomeni, da se sodišče v okviru dokazne ocene na navedeni dokaz ne bi smelo sklicevati. Listino je namreč ocenilo, najprej posamezno, nato pa tudi v povezavi z ostalimi dokazi. Ker je bila predmet dokazovanja, je lahko del dokazne ocene in razlogov sodbe.
odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje – dokaz z izvedencem
Pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071683
OZ člen 153, 153/2, 180, 186, 186/3, 187. ZPP člen 195.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – obkektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - odstranjevanje salonitnih plošč - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - prispevek k nastanku škode - obstoječ izvršilni naslov - oblikovanje izreka sodbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka
Ob naložitvi obveznosti toženim strankam se mora izrecno upoštevati, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova. Ravno s takim oblikovanjem zahtevka in izreka se prepreči, da bi tožnica razpolagala z dvema izvršilnima naslovoma za terjatev iz iste dejanske in pravne podlage.
Pravilo 187. člena OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, ampak je samo podlaga za (v razmerju do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del. Odgovornost naročitelja obstaja, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti izvajalca.
V obravnavanem primeru je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti, ker se je delo opravljalo na višini, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca, pri čemer delodajalec tudi z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, ne more zmanjšati pod raven standarda povečane nevarnosti.
Izdatki oškodovanca, ki se je pred pravdo obrnil na povzročitelja škode oziroma zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka in v nagrado za postopek niso zajeti.
Tožnikova izselitev iz stanovanja ni bila prostovoljna, saj je toženka samovoljno zamenjala ključavnico, tožnika pa postavila pred zaklenjena vrata. S tem je tožnika motila v njegovi mirni (so)posesti stanovanja.
menično pravo – bianco menica – prenos terjatev - prenos bianco meničnih blanketov – zastaranje menične terjatve
Sama bianco menica (dokler ni izpolnjena), ne predstavlja menice. Prenose bianco meničnih blanketov je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po pravilih obligacijskega prava o prenosu terjatve, v zavarovanje katere so bili izročeni upniku.
Zastaranje zahtevkov iz temeljnega posla ne vpliva na meničnopravno zastaranje. Menično pravni zahtevki pa ločeno zastarajo za vsakega meničnega upnika zoper vsakokratnega meničnega zavezanca Menice z datumom izdaje 13.5.1991, z dospelostjo po vpogledu, imetnica menice ni predložila v plačilo v roku iz 1. odstavka 33. člena ZM. Lahko bi jo predložila v plačilo do 13.5.1992, saj vsi menično pravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo čez tri leta od dospelosti.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba.
Ker gre za pravdo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev, so v pogledu vrednosti spornega predmeta, neupoštevni tožnikovi izračuni o neto vrednosti skupnega premoženja (vrednost stanovanja po odštetju zneska ob razpadu življenjske skupnosti še neodplačanega kredita), prav tako pa ni mogoče pri vrednotenju upoštevati zgolj razlike med deležem tožnika, ki je nanj vpisan v zemljiško knjigo in vtoževanim deležem.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - aktivni družbenik - pasivni družbenik - možnost vplivanja na poslovanje - enoosebna družba
Dolžnik je kot družbenik v enoosebni družbi imel več možnosti ukrepanja po korporacijskem pravu, pa jih ni izkoristil, kar pa ne pomeni, da je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS. Dolžnik je namreč ostal pasiven po svoji volji, zato gre to v njegovo škodo, ne more pa vplivati na njegovo pasivno ravnanje, na njegov status aktivnega družbenika v družbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0079040
ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/2, 522.
plačilni nalog – zavrženje tožbe – osebna družba – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenikov za obveznosti osebne družbe – zastaranje terjatev do družbenikov
Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
OZ člen 131, 131/2. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1, 5/1-16, 86, 88, 88/1, 88/2, 91, 91/1, 91/1-3, 91/1-5, 106.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - slikopleskarstvo – delo pod napetostjo
Slikopleskarstvo ni nevarna dejavnost.
Škodni dogodek ni nastal zaradi povečane nevarnosti, ki bi izhajala iz same stvari oziroma dejavnosti, temveč je bil posledica kršitve varnostnih predpisov, saj se tožnik sploh ne bi smel nahajati v bližini neizoliranih električnih kablov, ki so bili pod napetostjo.
Okoliščine konkretnega dogodka (slik oziroma trčenje med obema igralcema) so dejanske narave, ki jih mora sodišče ugotoviti z drugimi dokazi. Vprašanje, ali je dogodek krivdno povzročil toženec, pa je pravne narave, na katero mora prav tako odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Zgolj osebna napaka oziroma prekršek pri igranju košarke, ki je bila glede na konkretno ugotovljeni potek igre običajna in po načinu storitve ni odstopala od za to igro običajnih prekrškov, ne predstavlja protipravnega niti premalo skrbnega ravnanja druge tožene stranke.
Stališče o dokaznem standardu prepričanja oz. dokaznemu standardu onkraj razumnega dvoma kot kategoričnem dokaznem standardu pravdnega postopka je bilo že preseženo. Dokazni standardi morajo biti prožni, upoštevati enak položaj pravdnih strank ter dokazne možnosti konkretne pravde. V nobenem primeru se na pravilo o objektivnem dokaznem bremenu ni mogoče sklicevati, dokler sodišče dokazno ne oceni (tako ali drugače) tistih izvedenih dokazov, ki govorijo v prid stranke, ki jo bremeni dokazno breme.
OZ člen 191, 299, 378. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
zavrženje pritožbe – pravni interes
Pritožbeni interes mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku, ne le ob vložitvi pritožbe. Pravovarstveni interes za pritožbo ima samo tista stranka, kateri bi, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Te pa tožena stranka ob dejstvu, da je izpolnila obveznost, katere dosojo izpodbija, glede na določbo 191. člena OZ nima.
izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba – služnost stanovanja – sporazum o ustanovitvi služnostne pravice kot pravni naslov za bivanje
Toženka, ki sicer nima sklenjene najemne pogodbe z lastnico stanovanja, njenega stanovanja ne uporablja nezakonito, ker ga uporablja na podlagi Sporazuma, s katerim je pridobila dosmrtno služnost pravice stanovanja.
S sporazumom je bila ustanovljena služnostna pravica stanovanja v korist toženke. Sklenjen je bil zavezovalni pravni posel, ki, dokler služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, nima stvarnopravne zaščite, predstavlja pa pravni naslov za bivanje.
pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.