ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0071653
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.
Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.
izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba – služnost stanovanja – sporazum o ustanovitvi služnostne pravice kot pravni naslov za bivanje
Toženka, ki sicer nima sklenjene najemne pogodbe z lastnico stanovanja, njenega stanovanja ne uporablja nezakonito, ker ga uporablja na podlagi Sporazuma, s katerim je pridobila dosmrtno služnost pravice stanovanja.
S sporazumom je bila ustanovljena služnostna pravica stanovanja v korist toženke. Sklenjen je bil zavezovalni pravni posel, ki, dokler služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, nima stvarnopravne zaščite, predstavlja pa pravni naslov za bivanje.
sklepčnost tožbe – dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – pravdni stroški – nagrada in stroški pooblaščenca - DDV od nagrade pooblaščenca
Svoboda sodišča pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo, ni absolutna oziroma je omejena s postopkovnimi načeli o ugotavljanju materialne resnice in sojenja na podlagi ter v skladu z zakonom in ustavo.
DDV je potrebno obračunati od celotnega računa pooblaščenca – odvetnika svoji stranki (tako od nagrade, kot od stroškov zastopanja).
OZ člen 5, 6, 7, 8, 9, 49, 86, 118, 118/2, 119, 119/1.
moralna načela – načelo vestnosti in poštenja - ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – skrbnost – pacta sunt servanda – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje – prevara – zmota v vrednosti predmeta – motivna zmota
Kadar se stranka, ne oziraje se na svoje izrazito nepošteno ravnanje, opira na oziroma skriva za načelom pacta sunt servanda, ki naj navzven sanira nepošteno razporejanje premoženja, gre za zlorabo tega načela.
Če ena pogodbena stranka z zlorabo zaupanja zavestno prevara drugo pogodbeno stranko na ta način, da bo sama na njen rovaš pridobila večkratno vrednost premoženja, potem je sila (pogodba), ki tako nesorazmerno spreminja snov (vrednost premoženja), nemoralna. Nemoralnost se kaže tako na objektivni ravni (v nesorazmerju), kot na subjektivni ravni (zavestno prikrivanje informacij, zaradi katerih nasprotna stranka oblikuje drugačno pogodbeno voljo, kakor bi jo, če bi se odločala resnično svobodno – informirano in brez zlorabe njenega zaupanja).
sklep o domiku – obrazloženost sklepa - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi v sklepu o domiku moralo navesti tudi razloge za odločitev, da z odredbo ne bo ponovno ugotavljalo vrednosti nepremičnine. Sodišče mora namreč v primeru, ko ne ugodi predlogu dolžniku za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, pojasniti v sklepu o domiku, zakaj meni, da dolžnikov predlog ni utemeljen, saj se le z opredelitvijo oziroma z navedbo razlogov za svojo odločitev, strankam postopka omogoči možnost izpodbijanja odločitve sodišča prve stopnje iz vsebinskih razlogov.
začetek izvršilnega postopka - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - seznam dolžnikovega premoženja
Upnik lahko kadarkoli med izvršilnim postopkom zahteva, da sodišče z odredbo dolžniku naloži predložitev seznama svojega premoženja. Ker se izvršilni postopek uvede že na predlog upnika in ne pa šele z izdajo sklepa o izvršbi, bi moralo sodišče prve stopnje postopati s predlogom upnika, kot to določa 31. člen ZIZ.
posojilna pogodba – namensko posojilo – prevzem dolga – nastanek obveznosti – podpis pogodbe – knjiženje pogodbe – ničnost
Obveznost dolžnika nastane (ob odsotnosti kakega pogoja ali roka) s trenutkom podpisa pogodbe in ne morebiti s trenutkom knjiženja pogodbe v računovodske bilance.
Stališče o dokaznem standardu prepričanja oz. dokaznemu standardu onkraj razumnega dvoma kot kategoričnem dokaznem standardu pravdnega postopka je bilo že preseženo. Dokazni standardi morajo biti prožni, upoštevati enak položaj pravdnih strank ter dokazne možnosti konkretne pravde. V nobenem primeru se na pravilo o objektivnem dokaznem bremenu ni mogoče sklicevati, dokler sodišče dokazno ne oceni (tako ali drugače) tistih izvedenih dokazov, ki govorijo v prid stranke, ki jo bremeni dokazno breme.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak zapuščinski postopek prekine in stranke napoti na pravdo.
Tudi glede izvenšolskih dejavnosti je treba upoštevati zmožnosti staršev. Prav je, da se otrok udeležuje vsaj kakšne dejavnosti, v primeru, da je teh dejavnosti več in niso organizirane takoj po pouku, ter je treba otroka nanje posebej voziti, pa je treba tovrstne aktivnosti prilagoditi pridobitnim zmožnostim staršev.
Tožnik z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine pridobi preživninski zahtevek za višjo preživnino, saj sodišče prisodi zvišano preživnino od vložitve tožbe dalje, zato je tudi preživninska obveznost na zvišano preživnino zapadla v trenutku vložitve tožbe; nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.
OZ člen 131, 179. ZPP člen 7, 339, 339/2-8, 339/2-14.
vezanost na obsodilno kazensko sodbo - ni razlogov o odločilnih dejstvih - okoliščine, ki vplivajo na prisojo višine odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - trditvena podlaga - izvedba dokaza
Pravdno sodišče je glede ugotovitve dejstev, od katerih je v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo.
Sodba ne pojasni, zakaj ne upošteva poškodb, ki jih je navajal tožnik že v trditveni podlagi tožbe. Omenja sicer mnenje sodnega izvedenca dr. D., ki je bil postavljen že v kazenskem postopku, ne navede pa, zakaj ga ne upošteva (ne gre za predpravdno mnenje, ki nima dokazne moči).
Razlog, da tožnik ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja dr. C., ne pomeni, da se sodišču do pripomb tožnika ni treba opredeliti.
pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071683
OZ člen 153, 153/2, 180, 186, 186/3, 187. ZPP člen 195.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – obkektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - odstranjevanje salonitnih plošč - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - prispevek k nastanku škode - obstoječ izvršilni naslov - oblikovanje izreka sodbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka
Ob naložitvi obveznosti toženim strankam se mora izrecno upoštevati, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova. Ravno s takim oblikovanjem zahtevka in izreka se prepreči, da bi tožnica razpolagala z dvema izvršilnima naslovoma za terjatev iz iste dejanske in pravne podlage.
Pravilo 187. člena OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, ampak je samo podlaga za (v razmerju do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del. Odgovornost naročitelja obstaja, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti izvajalca.
V obravnavanem primeru je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti, ker se je delo opravljalo na višini, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca, pri čemer delodajalec tudi z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, ne more zmanjšati pod raven standarda povečane nevarnosti.
Izdatki oškodovanca, ki se je pred pravdo obrnil na povzročitelja škode oziroma zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka in v nagrado za postopek niso zajeti.
izvršilna sredstva - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Pri predlaganju sredstev oziroma predmetov izvršbe mora upnik ravnati tudi kot dober gospodar, sodišče pa si mora prizadevati, da se opravi postopek s čim manjšimi stroški. Upnik je kljub temu v tej svoji pravici omejen s pravico dolžnika, da v skladu s 169. členom ZIZ doseže, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba.
Ker gre za pravdo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev, so v pogledu vrednosti spornega predmeta, neupoštevni tožnikovi izračuni o neto vrednosti skupnega premoženja (vrednost stanovanja po odštetju zneska ob razpadu življenjske skupnosti še neodplačanega kredita), prav tako pa ni mogoče pri vrednotenju upoštevati zgolj razlike med deležem tožnika, ki je nanj vpisan v zemljiško knjigo in vtoževanim deležem.
povračilo škode – poškodbe glave in možganov – škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožnik je v prometni nesreči utrpel udarnino glave v senčno temenskem predelu na levi strani, zlom leve senčne in temenske kosti lobanje, izliv krvi nad trdo možgansko ovojnico v temensko zatilnem predelu na levi strani, izliv krvi pod trdo možgansko ovojnico na levi strani, možgansko oteklino ter možgansko udarnino v senčnem predelu desne možganske poloble in v temenskem predelu leve možganske poloble. Kot posledici teh poškodb sta se pri tožniku pojavili lažji postkontuzijski sindrom in popoškodbena epilepsija. Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 21.503,76 EUR ustreza tako subjektivnemu kot objektivnemu merilu določbe 179. člena OZ, primerljiva pa je tudi z odškodninami, ki so prisojene v podobnih primerih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075468
OZ člen 147.
odgovornost delavcev za povzročeno škodo delodajalcu - trditveno in dokazno breme
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo neposredno od delavcev, zato bi moral trditi (in dokazati), da so mu toženci povzročili škodo namenoma.
sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Zoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe, temveč ga je možno izpodbijati le v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari.
Izmišljena, navidezna pogodba je prikrivala pravo pogodbo, katere predmet je resnična, ne pa izmišljena terjatev tožnikov do toženca. Ker prikrita pogodba ni nična, je toženec dolžan izpolniti svojo obveznost iz prikrite pogodbe.