Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 46, 51, 51/2.
nagrada izvedenca - nagrada cenilca - obrazložitev sklepa - obrazložitev posameznih postavk nagrade - možnost preizkusa odločitve
Ko sodišče odloča o posameznih postavkah nagrade izvedenca - cenilca po Tarifi , je dolžno obrazložiti, zakaj mu priznava takšno nagrado in stroške, saj mora stranka imeti možnost, da odločitev sodišča preizkusi in je v nasprotnem primeru takšna odločitev arbitrarna.
zastaranje – uveljavljane ugovora zastaranja v pritožbi - trditvena podlaga
Zastaranje toženec prvič ugovarja šele v pritožbi, ne pove pa tudi, zakaj meni, da je tožničina terjatev do njega zastarala in na podlagi katerih dejstev. Tak ugovor je prepozen in kot pavšalen tudi neutemeljen.
nagrada odvetnika – zastopanje na naroku – stroški zastopanja - sprememba odvetnika
Pri odmeri pravdnih stroškov ni pomembno, kateri odvetnik je stranko zastopal v teku postopka, kot tudi ne, ali je med postopkom prišlo do situacije, da sta procesna dejanja v posamezni fazi postopku za eno stranko opravila dva odvetnika. Sodišče namreč odloča o pravdnih stroških, ki jih mora ena stranka povrniti drugi stranki, ne glede na to, kateri odvetnik je stranko zastopal.
plačilo vode - zavezanec za plačilo - uporabnik - najem prostorov - iztekanje vode
Ker relevanten občinski odlok status uporabnika pitne vode veže na dejanskega uporabnika (in ne lastnika prostorov), je najemnica dolžna plačati porabljeno vodo, tudi če se je a zaradi poškodovanih vodovodnih cevi iztekala v stene.
Pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo (raztrganino vranice z odstranitvijo V. st. po Fischerju, udarnino in raztrganino ledvic III. st. po Fischerju), zlom 11. rebra levo (II. st. po Fischerju) predstavlja odškodnina v višini 53 povpr. plač v času sojenja (sept. 2012).
OZ člen 427, 427/1. ZFPPIPP člen 10, 271, 271/1, 271/1-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna tožba – pogodba o prevzemu dolga – zmanjšanje stečajne mase – objektivni pogoj izpodbojnosti – premoženjsko nevtralen posel
Terjatev, ki jo je stečajni dolžnik pridobil zoper tožečo stranko z naslova odplačnega prevzema dolga, se je tako pobotala z obveznostjo do tožeče stranke iz naslova nakazil denarnih zneskov. Zato je šlo pri izpodbijanih pravnih dejanjih stečajnega dolžnika za premoženjsko nevtralen posel.
izostanek stranke z naroka – predlagana ista dokazna sredstva – gradbena pogodba – začasne situacije – opravljena dela
Vsaka stranka mora v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, četudi je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala ista dokazna sredstva (npr. izvedenca iste stroke, isto pričo ipd.). V primeru, če sama ni oblikovala dokaznega predloga (o tem, katera dejstva naj se ugotavljajo s predlaganim dokaznim sredstvom), se stranka zato ne more sklicevati na kršitev (načela kontradiktornosti) ali na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, če sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu nasprotne stranke.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069665
ZM člen 1, 1-3, 107. OZ člen 7, 7/1. ZIZ člen 257, 257/1.
predhodna odredba - menica dnevnica - bianco menica - lastna menica - menična izjava - zloraba pravice – poslabšanje pravnega položaja meničnega dolžnika – datum izdaje menice - zapadlost menične terjatve
Lastna menica je menica, v kateri trasat ni naveden.
Za zlorabo pravice bi šlo, če bi si v primeru izpolnitve menice v nasprotju z menično izjavo imetnik menice pridobil kakšno pravico, do katere bi sicer ne bil upravičen, in bi se zaradi tega pravni položaj samega meničnega dolžnika poslabšal.
Menica, kot jo je izpolnila tožeča stranka, je bila po svoji pravni naravi menica dnevnica, saj je bil natančno določen datum zapadlosti menične terjatve. Pri takšni menici datum izdaje menice na obseg obveznosti meničnega dolžnika ne vpliva. Določen je namreč tako, da je dan zapadlosti določen v menici. Odločilno je, da ni v nobeni obliki vezan na datum izdaje menice, kot je zapisan na menici.
OZ člen 13, 13/3, 13/4, 335, 335/2, 336, 336/1, 349, 349/1.
gospodarska pogodba – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – lokalna skupnost kot gospodarski subjekt – menjalna pogodba – pretrganje oz. zadržanje zastaranja
V zvezi z uporabo določila tretjega in četrtega odstavka 13. člena OZ ni nobenega razloga, da bi se odstopilo od sodne prakse, ki se je uveljavila na podlagi 25. člena ZOR. Zato je treba tudi državo in lokalne skupnosti obravnavati kot gospodarske subjekte, če gre za delovanje, ki ni oblastveno, pa čeprav je povezano z izvrševanjem javnih funkcij.
plačilo komunalnih dajatev - omrežnina za odvajanje in čiščenje odpadnih voda - nezakonitost občinskega predpisa
Z omrežnino se pokrivajo stroški amortizacije sistema, stroški zavarovanja in stroški odškodnine. V javnem interesu je, da se infrastrukturni sistemi najmanj vzdržujejo v enakem stanju, zato zahteva, da tisti, ki okolje obremenjujejo z odpadnimi vodami, nosijo stroške vzdrževanja sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ni pretirana in je tudi v skladu s temeljnim načelom iz 10. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), to je načelom plačila za obremenjevanje. Sklep Občine temelji na dejanskih podatkih o stroških in porabi vode oziroma proizvajanju odpadnih voda (glede na razmerje med porabo za gospodinjstva in porabo za industrijo ter glede na delež posamezne industrijske družbe).
spor majhne vrednosti – pravica stranke do izjavljanja – dokaz z zaslišanjem prič
Dokazni predlog, ki ni bil očitno neutemeljen, neprimeren ali nebistven, je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo z razlago, da bi zakonita zastopnika strank itak potrdila tisto, kar stranki v zvezi s spornim dejstvom glede dogovorjene vrednosti nadomestne izpolnitve trdita.
ZD člen 28, 117, 210, 210/2, 210/2-3, 174. ZN člen 47, 126, 130.
prikrajšanje nujnega deleža – obseg zapuščine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – izročilna pogodba – darilo za primer smrti – čas sklepanja pogodbe – veljavnost pogodbe – obličnost pogodbe – prekinitev postopka – spor o pravnih vprašanjih – stroški zapuščinskega postopka
Ne gre za dediča in ne gre za pogodbi sklenjeni v zadnjem letu pred smrtjo zapustnice. Pogodbi sta veljavno sklenjeni in zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno prekinjati postopka in napotiti dedinjo na pravdo. Gre za pravno presojo pogodb in pravilno presojo materialnega prava in ne za spor o obsegu zapuščine. Če bo pa dedinja v pravdi, katero je vložila, uspela, pa bo to lastninska zadeva.
Zanikanje dejstev (prerekanje) na glavni obravnavi je bilo brez navajanja razlogov, kar pomeni, da so navedena dejstva štela za priznana. Priznanih dejstev ni bilo potrebno dokazovati. Poučevanje stranke, kako naj prereka, pa ni naloga prvostopenjskega sodišča.
spor majhne vrednosti – izvajanje dokazov – zahteva za izvedbo naroka – odsotnost stranke z naroka – odločanje na podlagi stanja spisa
Tožena stranka je zahtevala izvedbo naroka, ki se ga nato ni udeležila. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko ni zaslišalo z njene strani predlagane priče. Podlago za takšno postopanje predstavlja določba petega odstavka 282. člena ZPP, po kateri sodišče odloča na podlagi stanja spisa in ne prvega odstavka 455. člena, ki domneva umik dokaznih predlogov stranke, ki ni prišla na narok.
zavarovanje s predhodno odredbo – nevarnost za uveljavitev terjatve – bilanca stanja - hipoteka – zemljiški dolg
Izkazalo se je, da podatki iz izkaza poslovnega izida in iz bilanc stanja kažejo na negativen trend poslovanja, da je imel dolžnik v zadnjem času daljše obdobje blokiran TRR in da je na eni od nepremičnin dolžnik poleg že obstoječe hipoteke ustanovil še zemljiški dolg, kar vse skupaj nedvomno kaže, da obstoji objektivna nevarnost, da realizacija terjatve ne bo možna.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – sprememba zakona v korist storilca
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je organ, pristojen za vodenje skupne evidence kazenskih točk, sodišču prve stopnje obvestilo o doseženem številu kazenskih točk poslal 3.6.2013, torej še pred uveljavitvijo novele ZP-1, ki je stopila v veljavo 14.6.2013 in ki v 4. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1H) spreminja določbo o času v katerem se kazenske točke seštevajo s treh na dve leti, zato bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1 storilcu v korist moralo upoštevati navedeno zakonsko spremembo tudi ob odločanju o zadevi (21.8.2013).
klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – sklep o stroških postopka
Sklep o stroških postopka je postal pravnomočen, ko je zunajobravnavni senat zavrnil obsojenkino pritožbo. Zoper ta sklep namreč pritožba ni bila več dopustna in je torej sklep o stroških postopka v smislu drugega odstavka 132. člena ZKP postal pravnomočen z odločitvijo zunajobravnavnega senata, izvršljiv pa s potekom roka za prostovoljno izpolnitev sklepa o stroških. Res sicer je, da je obsojenka nato vložila prošnjo za oprostitev plačila stroškov oz. za odlog in obročno plačilo, kateri je bilo ugodeno glede obročnega plačila, vendar je potrebno upoštevati, da gre pri odločitvi o oprostitvi, odlogu ali obročnem odplačilu stroškov postopka za povsem samostojen sklep, ki na pravnomočnost in izvršljivost sklepa o stroških, s katerim je bilo odločeno o višini stroškov, nima vpliva. Če je bilo prošnji ugodeno in določeno obročno odplačilo ali pa odlog odplačila, ima to za posledico le odlog začetka davčne izvršbe po prvem odstavku 153. člena Zakona o davčnem postopku, nikakor pa to ne pomeni, da sklep o stroških zaradi tega ni več izvršljiv.