Zamudne obresti so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca – plačilu odškodnine. Pri tem je potrebno izhajati iz splošnega pravila sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, ki zahteva, da stranki medsebojne obveznosti izpolnita sočasno. Navedeno pomeni, da je nasprotna udeleženka prišla v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Plačilu zamudnih obresti bi se lahko izognila s položitvijo odškodnine pri sodišču.
Grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, v kolikor ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ni nedopustna grožnja. Tožena stranka je zasledovala dopusten namen, to je doseči plačilo oziroma zavarovanje dolga.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki obstoj ustne olajševalne zavezo zatrjuje.
pravdni stroški - pripoznava tožbenega zahtevka - razširitvev tožbenega zahtevka – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - nadaljevanje pravdnega postopka -prerekana izločitvena pravica
Uporaba 157. člena ZPP je glede na okoliščine konkretnega primera zmotna. Tožena stranka je izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka podala, predno je prejela vlogo tožeče stranke z razširitvijo tožbenega zahtevka še z zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov. Uporabiti je potrebno splošna pravila iz 154. člena ZPP.
Tožena stranka je pri določitvi (letne) ocene dela javnega uslužbenca v celoti upoštevala ustrezne kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem ocenjevalnem obdobju delo opravil kvalitetno in je dosegel delovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je prejel oceno dobro. Tožnik ni dosegel rezultatov, ki bi bili (visoko) nad pričakovanji glede ostalih kriterijev ocenjevanja, zato je ocena dobro utemeljena.
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 56, 56/1. ZD člen 2, 132.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – skupno življenje – obseg skupnega premoženja – posebno premoženje – obligacijski zahtevek – odplačevanje kredita – zapuščina – zapustnikova terjatev
Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, tudi morebitno kasnejše plačevanje obrokov kredita iz skupnih sredstev ne more spremeniti pravne pripadnosti te nepremičnine. Če gre za toženkino posebno premoženje, tudi obveznosti, ki se nanašajo na to posebno premoženje, bremenijo zakonca, ki je lastnik tega posebnega premoženja. Tudi morebitno zapustnikovo sodelovanje pri odplačevanju kredita lahko pogojuje zgolj obligacijski zahtevek zapustnika oziroma njegovih pravnih naslednikov, ne pa spremembe toženkinega posebnega premoženja v skupno premoženje.
Napačno je pritožbeno stališče, da lahko zapustnikovo terjatev uveljavljata z vrnitvijo (plačilom) denarnih sredstev v zapuščino (zapuščinsko maso). Če je terjatev v zapuščini, je ni treba tja še vračati.
stiki – korist otroka – izvrševanje stikov – namen stikov
Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074672
ZEPT člen 1, 5, 6, 6/3, 11, 11/1, 18, 18/3. ZMed člen 2, 2/1, 2/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 2, 350, 350/3.
elektronsko poslovanje na trgu – spletni forum - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – dolžnost ukrepanja – začasna odredba - okrnitev ugleda pravne osebe – prekoračitev zahtevka – rok za plačilo stroškov
Za kršitve tretjih oseb odgovarja (tudi) tisti, ki, ne da bi bil sam storilec oziroma udeleženec pri kršitvi, kakorkoli adekvatno kavzalno prispeva h kršitvi zaščitene dobrine oziroma ustvari tveganje za kršitev, ob pogoju, da je od njega v primerih kršitve mogoče tako pravno kot tudi dejansko upravičeno pričakovati, da bi lahko preprečil kršitev.
predhodna odredba - nevarnost za uveljavitev terjatve - računovodske bilance - blokada transakcijskega računa - novo ustanovljeno podjetje
Izkazani negativni kapital dolžnika in izguba obračunskega obdobja, upoštevaje vse okoliščine danega primera, zaenkrat še nista pokazatelja, da bo (verjetno) uveljavitev upnikove terjatve v bodočnosti onemogočena ali otežena.
Uporabo meničnih predpisov pri bianco menici je treba presojati glede na značilnost bianco menice, ki jo oblikujeta tako obligacijsko kot menično pravno razmerje, kar pomeni, da je menične zaveze podpisnikov menice, ki izvirajo iz bianco menice presojati drugače kot pri izdaji klasične popolne menice. Zlasti v primeru, ko je menični upnik prvi imetnik menice, je sporna vprašanja podpisnika menice presojati upoštevaje vsebino temeljnega posla in skladnost tega z menico in to ne le glede trasanta, temveč tudi glede poroka oziroma avalista. Tako ima tudi avalist ugovore glede skladnosti menice z osnovno pogodbo, poleg tega pa tudi ugovor nepoštene pridobitve menice.
ureditev meje – močnejša pravica – najverjetnejša katastrska meja – javno dobro – udeleženci postopka – nujni sosporniki
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je treba upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. Izjeme od tega pravila pa so mogoče v primeru pomanjkljivosti ali napak v katastru, kar je treba posebej ugotoviti.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno izpodbijane sodbe, da gre za objektivno žaljive trditve, saj izjave o neki osebi – zasebnemu tožilcu, da je pokvarjenec, ni normalen, zmešan, butelj, da laže, krade, da je norec, butelj frdaman itd., vsekakor so izjave, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu. Gre torej za objektivno žaljive označbe zasebnega tožilca in storitev kaznivih dejanj razžalitve.
Strinja pa se sodišče druge stopnje z zagovornikom, da besedi „ciganija“ ter da nastavlja „ciganske cote“ ne pomenita napada na čast in dobro ime zasebnega tožilca oziroma ne pomenita negativne vrednostne sodbe o njem. Gre za opis stanja na določenem prostoru, ne pa za zmerjanje oziroma žaljivo izražanje o zasebnem tožilcu.
Glede na medicinsko dokumentacijo in mnenje izvedencev v predsodnem in sodnem postopku ima tožnica nedvomno določene zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa ugotovljene zdravstvene težave niso takšne narave in teže, da bi tožnico popolnoma onesposabljale pri delu oziroma da bi bila zaradi njih popolnoma nezmožna za delo in da bi bila pri njej podana I. kategorija invalidnosti.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Za prevedbo ni relevantno, kaj je tožnik delal pred in po prevedbi, saj se prevedba skladno z avtentično razlago 49. a člena ZSPJS opravi glede na zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi.
Sodna praksa je oblikovala stališče, da je odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so na podlagi primerjave med prejšnjimi in novimi delovnim mesti izdelale prevedbeno tabelo.
dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev – pisna pomota – navedba opravilne številke
Zaradi očitne pisne pomote pri oznaki opravilne številke, ki se je primerila pritožnici, sodišče kljub korektno opravljenim poizvedbam pri elektronsko vodenem vpisniku vloge še ni moglo obravnavati po vsebini. Zato se nakazuje, da je ostalo dejansko stanje o vložitvi dopolnitve tožbe in njeni pravočasnosti nepravilno ugotovljeno. Posledično je lahko preuranjena in zmotna odločba o zavrženju tožbe.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 40. ZPIZ-1 člen 63, 67, 67,/1, 67/1-1.
invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - tujec
Na podlagi določb Uredbe sveta (EGS) št. 1408/71 invalidi I., II. in III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje iz 67. člena ZPIZ-1, ne pa drugih pravic iz naslova II. in III. kategorije invalidnosti.
Tožnik kot invalid III. kategorije, ki je zmožen za drugo ustrezno lažje delo, kjer dela ne bo opravljal v mrazu, vlagi in z dvigovanjem bremen, težjih od 10 kg, brez vsiljenega ritma dela, s polnim delovnim časom, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 67. člena ZPIZ-1, zaradi neizpolnjevanja pogoja starosti (tožnik je rojen leta 1958).
zamudna sodba – izvedba dokazov – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokazov, ampak odloči po 318. členu ZPP na podlagi spisovnega gradiva. Torej je zahtevek pritožbe po izvedbi določenih dokazov brez pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079130
OZ člen 190, 416, 416/2. ZZZDR člen 52, 52/1. ZPP člen 163.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v tujo nepremičnino – obligacijska terjatev kot skupno premoženje – kolektivna terjatev – upravljanje skupnega premoženja – sosporništvo zakoncev – nujno sosporništvo - aktivna legitimacija
Čeprav gre za skupno terjatev tožnika in bivše žene, zakonca pa tudi po razvezi zakonske zveze s skupnim premoženjem vse do njegovega prenehanja oziroma do razdelitve upravljata in razpolagata skupno in sporazumno, to ne pomeni, da tožnik ne bi smel sam tožiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074682
ZGD-1 člen 481, 481/7. OZ člen 427, 427/5, 434. ZPP člen 3, 3/3, 7, 214.
pogodba o prevzemu dolga – soglasje upnika – nesporno dejstvo
V okviru take trditvene podlage, kot jo je podala tožeča stranka, je treba sprejeti nesporno dejstvo, da je tožeča stranka dala predpisano soglasje. Da je bilo soglasje dano, je namreč dejstvo, v zvezi s katerim se samih listin niti ne presoja, razen če bi nastal dvom o dovoljenosti razpolaganj.