STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074112
ZTLR člen 25, 25/1, 25/5. ZDR člen 4, 18, 18/3. OZ člen 131.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – družinska gradnja – gradnja v okviru delovnega razmerja – slaba vera graditelja – nasprotovanje gradnji – tihi pristanek lastnika – prispevek zemljiškoknjižnega lastnika – superficies solo cedit – črna gradnja – odškodninska odgovornost lastnika – rušenje objekta na podlagi upravne odločbe – vzročna zveza
Glede na to, da lahko v skladu z določbo 25. člena ZTLR lastnik zemljišča po preteku 3 letnega roka zahteva le še prometno vrednost zemljišča, pripade lastninska pravica na zemljišču graditelju.
Tožnica in pravni nasledniki njenega pok. moža naj ohranijo v lasti to, kar sta tožnica in pok. mož (toženkin nečak) na ugotovljen način, torej na tujem (tetinem, toženkinem) zemljišču, a brez njenega nasprotovanja (a ne zanjo) in večinoma s svojim delom in sredstvi, tudi ustvarila.
Protipravnost je podana zaradi kršitev splošnega načela o prepovedi povzročanja škode, ki je v opustitvi prizadevanj za ohranitev substance truda in sredstev, ki so bili vloženi v sicer nelegalno zgrajen objekt in v predčasni izvršitvi upravne odločbe. Ugotovitev, da legalizacija ni bila možna, pa vodi do zaključka o pomanjkanju vzročne zveze.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je prodaja po izpodbijani pogodbi nedvomno v škodo tožeče stranke kot upnika, saj dolžnik zaradi prodaje sedaj nima premoženja, s katerim bi poplačal tožečo stranko (objektivni pogoj izpodbojnosti).
Tožeči stranki je uspelo dokazati tudi obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti s tem, ko je dokazni postopek pokazal, da je v času sklenitve izpodbijane prodajne pogodbe bila direktorica in edina družbenica dolžnika L. d.o.o. L. K., ustanovitelj in zakoniti zastopnik tožene stranke B. P. pa prokurist dolžnika L. d.o.o., oba pa sta izven zakonska partnerja, na podlagi teh osebnih povezav nedvomno tako pri dolžniku kot pri toženi stranki obstajalo vedenje, da se lahko s prodajo nepremičnin tožeči stranki povzroči škodo, saj drugega vrednejšega premoženja dolžnik nima.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZNNZ člen 50. ZZ člen 65.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - družbena lastnina - javno dobro - lastninjenje
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj táko varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi. To pomeni, da služnosti na navedenih zemljiščih v času od 26.12.1958 do lastninjenja ni bilo mogoče priposestvovati.
V času splošnega ljudskega premoženja so stvarna bremena sicer izgubila pravno veljavo, to pa ni veljalo za služnosti, ki so obstajale še naprej.
Služnost je stvarna pravica, ki nastane na tuji stvari.
ZPP člen 140, 142, 142/3. ZDR člen 83, 87, 110, 110/1, 111,111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna obdolžitev - zagovor – vabilo na zagovor - vročitev – osebna vročitev – nadomestna vročitev - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Revizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da zgolj pomanjkljivost pri vročanju, ki je bila v tem, da vročevalec pri sosedu ali v hišnem predalčniku ni pustil obvestila oz. pisnega sporočila, naj bo tožnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje (po 3. odstavku 142. člena ZPP, ki je veljal pred novelo ZPP-D), ampak je naslednji dan pisanje (z vabilom in pisno obdolžitvijo) vročil tožnikovemu očetu, ker tožnika tudi tega ni bilo doma, ni razlog za nezakonitost izredne odpovedi (zaradi kršitve pravice do zagovora). Pisanje je bilo vročeno osebi, ki bi ji bilo nadomestno vročeno tudi v primeru, če bi vročevalec prejšnji dan pustil obvestilo v hišnem predalčniku, tožnik pa niti ni zatrjeval, da le zaradi navedene pomanjkljivosti vabila ni opazil. Zato mora tožnik kot je v obrazložitvi sklepa, opr. št. VIII Ips 189/2011 z dne 4. 9. 2012 navedlo VS RS, sam prevzeti rizik za to, da pošiljke, ki jo je preko očeta prejel, ni pravočasno odprl in prebral, kar pomeni, da toženi stranki, ki je tožniku kar trikrat poskusila vročiti vabilo na zagovor, ni mogoče očitati, da tožniku zagovora ni omogočila.
Tožnik potem, ko se je sprl z direktorjem, ni več prihajal na delo in je bil odsoten z dela brez opravičila več kot pet dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je tožena stranka dokazala, da je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
neposredna zahteva podizvajalcev - asignacijska pogodba
V temeljni pogodbi je manjkal bistveni del nakazila, to je pooblastilo glavnega izvajalca (nakazovalca, asignanta), prejemniku nakazila (tožeči stranki, asignatarju), da v svojem imenu sprejme izpolnitev. Zato je sodišče zmotno štelo, da je že s temeljno pogodbo dano nakazilo (asignacija), ki upravičuje tožečo stranko, kot podizvajalca, da zahteva plačilo od tožene stranke, kot naročnika del, za tista dela, ki jih je opravila na podlagi pogodbenega razmerja med njo in glavnim izvajalcem.
začasna odredba - predhodna odredba - namen zavarovanja - nevarnost za uveljavitev terjatve
Začasna odredba je dopustna, če upnik s predhodno odredbo ne bo dosegel koristi, ki mu jo zagotavlja začasna odredba. Presojo v tej smeri je potrebno opraviti glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ki izhajajo iz trditvene podlage strank, upoštevaje vsebino predlagane začasne in predhodne odredbe. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke.
Konkretno obremenjevanje premoženja tožene stranke kaže na obstoj verjetne nevarnosti, da bo izterjava terjatve tožeče stranke otežena, upoštevaje višino čistega dobička tožene stranke in višino terjatve tožeče stranke v tem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi ukinitve tožničinega dela asistentke proizvodnje je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za nedoločen čas. Ukinitev delovnega mesta je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Glede na dohodke pravdnih strank je pritožbeno sodišče izjemoma upoštevalo, da se z otroškim dodatkom krijejo osnovne življenjske potrebe otroka, zato je od skupnih mesečnih stroškov odštelo otroški dodatek.
Tožena stranka bi morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.
Glede na medicinsko dokumentacijo in mnenje izvedencev v predsodnem in sodnem postopku ima tožnica nedvomno določene zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa ugotovljene zdravstvene težave niso takšne narave in teže, da bi tožnico popolnoma onesposabljale pri delu oziroma da bi bila zaradi njih popolnoma nezmožna za delo in da bi bila pri njej podana I. kategorija invalidnosti.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno izpodbijane sodbe, da gre za objektivno žaljive trditve, saj izjave o neki osebi – zasebnemu tožilcu, da je pokvarjenec, ni normalen, zmešan, butelj, da laže, krade, da je norec, butelj frdaman itd., vsekakor so izjave, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu. Gre torej za objektivno žaljive označbe zasebnega tožilca in storitev kaznivih dejanj razžalitve.
Strinja pa se sodišče druge stopnje z zagovornikom, da besedi „ciganija“ ter da nastavlja „ciganske cote“ ne pomenita napada na čast in dobro ime zasebnega tožilca oziroma ne pomenita negativne vrednostne sodbe o njem. Gre za opis stanja na določenem prostoru, ne pa za zmerjanje oziroma žaljivo izražanje o zasebnem tožilcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074157
ZPP člen 185. OZ člen 2, 199, 205, 301, 301/2. ZVKSES člen 24.
odgovornost za stvarne napake – notifikacija – odprava napak - jamčevalni zahtevki - poslovodstvo brez naročila – tuj posel – zakonske zamudne obresti – upniška zamuda – sprememba tožbe
Tožnik kot kupec stanovanja je sam odpravil ugotovljeno stvarno napako (popravilo oz. menjava kotlička zaradi zamakanja). To je storil v svojo korist, zato ne gre za tuj posel in posledično ne za poslovodstvo brez naročila. Opravljenega posla tudi ni mogoče šteti kot posla tožene stranke, saj je tožnik izgubil pravice iz naslova jamčevanja za napake zaradi opustitve notifikacijske dolžnosti. Pravne podlage za povrnitev stroškov popravila torej ni.
stvarna služnost –posestno varstvo služnosti – konfesorna tožba – stranska intervencija – poziv sodišča na vstop v pravdo – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes
ZPP ne pozna določbe, v skladu s katero bi bilo sodišče dolžno pozvati subjekt, ki ga ena od pravdnih strank predlaga za stranskega intervenienta, da naj v tej vlogi vstopi v pravdo. Stranska intervencija je vselej v interesu pravdne stranke, ki jo predlaga, in (seveda samega) intervenienta, zaradi česar je (kvečjemu) naloga stranke, da o pravdi obvesti potencialnega intervenienta
odvzem poslovne sposobnosti – odvzem volilne pravice - alkoholizem - sposobnost skrbeti zase
Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je oseba odvisna od alkohola, ampak mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je zaradi takšne odvisnosti, ki vpliva na psihofizično stanje, oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Od stopnje ugotovljene (ne)sposobnosti skrbeti zase je odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti (popoln ali delni odvzem).
dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev – pisna pomota – navedba opravilne številke
Zaradi očitne pisne pomote pri oznaki opravilne številke, ki se je primerila pritožnici, sodišče kljub korektno opravljenim poizvedbam pri elektronsko vodenem vpisniku vloge še ni moglo obravnavati po vsebini. Zato se nakazuje, da je ostalo dejansko stanje o vložitvi dopolnitve tožbe in njeni pravočasnosti nepravilno ugotovljeno. Posledično je lahko preuranjena in zmotna odločba o zavrženju tožbe.
zamudna sodba – izvedba dokazov – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokazov, ampak odloči po 318. členu ZPP na podlagi spisovnega gradiva. Torej je zahtevek pritožbe po izvedbi določenih dokazov brez pravne podlage.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – zunajzakonska skupnost – življenjska skupnost – stalno prebivališče
Z vidika določbe 210. člena ZD je relevantno le, v kakšnem razmerju sta bila R. in zapustnica v času njene smrti, medtem ko dejansko vprašanje, ali sta bila zunajzakonska partnerja v preteklem obdobju (davno pred smrtjo), na R. dedno pravico nima nobenega vpliva. Iz potrdila UE T. izhaja, da zapustnica ob smrti ni imela prijavljenega začasnega prebivališča na naslovu R. stalnega prebivališča, zato ni mogoče mogoče sklepati, da sta ob njeni smrti živela skupaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071698
ZPP člen 274, 319. OZ člen 1019, 1019/2. ZHKS člen 15. ZPPSL člen 144.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve – napotitveni sklep – več napotitvenih sklepov glede iste terjatve – pravni interes – res iudicata – zakonito poroštvo – odgovornost za obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – hranilno kreditne službe – izvedba naroka
Napotitveni sklepi se nanašajo na isto (prerekano) terjatev, o obstoju katere se (lahko) odloča le enkrat.
Z napotitvenim sklepom tožnik izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Na podlagi kasnejših napotitvenih sklepov, zaradi že vložene tožbe, tožnik ni bil dolžan vložiti nove tožbe. Vprašanje zakonitosti izvedbe trikratnega preizkusa tožnikove terjatve in posledično treh napotitvenih sklepov se nanaša na stečajni postopek in na predmetni postopek ne vpliva.
Velja, da bo narok opravljen, če ga sodišče ne prekliče.
plačilo na napačen račun – plačilo sodne takse na račun nepristojnega sodišča
Ker je tožena stranka sodno takso plačala na račun nepristojnega sodišča, taksa za pritožbo po plačilnem nalogu z dne 14. 5. 2013 sploh ni bila plačana.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – res iudicata
Ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev, ki se nanaša na isti postopek, v katerem tožnica ni navedla novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.