zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek
Uveljavljanje reparacijskih in reintegracijskih zahtevkov v povezavi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, tudi če so neločljivo povezani z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni vezano na prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se tovrstni zahtevki lahko uveljavljajo v okviru splošnega zastaralnega roka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dela tožbe zaradi zamude prekluzivnega roka nepravilna.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 406. ZMEPIZ člen 43. URS člen 33, 50.
nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba - zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnice o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnica uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Zmotno je stališče, da je ponovna odmera pokojnine možna zato, ker pri prvotni odločbi zneski, ki jih tožnica uveljavlja naknadno, niso bili priznani in da tožena stranka o spornem delu plač ni odločila oziroma da tožnica pravice do vštetja tega dela plač v pokojninsko osnovo ni uveljavila ter zato v tem delu še ni pravnomočno odločeno.
Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih
Toženka se v postopku pred sodiščem prve stopnje na načelo sočasnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti ni sklicevala. Sicer pa tudi v pritožbi glede zatrjevane sočasnosti izpolnitve, kar predstavlja pravni standard, ne ponudi niti trditev in še manj dokazov.
Določba, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti drugi stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo, v danem primeru ni uporabljiva. Ta določba se ne nanaša na razloge, zaradi katerih je bila tožba vložena oziroma na utemeljenost in potrebnost vložene tožbe. Nanaša se na stroške, ki nastanejo zaradi krivdnega ravnanja oziroma zaradi določenih dogodkov, ki se stranki pripetijo tekom postopka in zaradi katerih je dolžna nasprotni stranki, ne glede na uspeh v postopku, povrniti tako nastale stroške.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – zunajzakonska skupnost – življenjska skupnost – stalno prebivališče
Z vidika določbe 210. člena ZD je relevantno le, v kakšnem razmerju sta bila R. in zapustnica v času njene smrti, medtem ko dejansko vprašanje, ali sta bila zunajzakonska partnerja v preteklem obdobju (davno pred smrtjo), na R. dedno pravico nima nobenega vpliva. Iz potrdila UE T. izhaja, da zapustnica ob smrti ni imela prijavljenega začasnega prebivališča na naslovu R. stalnega prebivališča, zato ni mogoče mogoče sklepati, da sta ob njeni smrti živela skupaj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo – oblika pisnega opozorila – vročitev pisnega opozorila
Revizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da je zabeležko z vsebino, na kateri je zapisan zagovor tožnice o konkretnih očitanih kršitvah, opredeljenih v vabilu na zagovor, in zapisano pisno opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti kot pisno opozorilo, ki je v prvem odstavku 83. člena ZDR določeno kot pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka zato ni bila dolžna tožnici vročati še posebnega pisnega opozorila (ker je zakonski zahtevi iz prvega odstavka 83. člena ZDR z opozorilom v obliki zabeležke že zadostila).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ustrezna zaposlitev
Po določbi tretjega odstavka 88. člena ZDR je delodajalec dolžan preveriti, ali je mogoče delavca zaposliti na drugih delih oziroma ga kako drugače prekvalificirati za opravljanje primernega dela. Če delodajalec nima prostih delovnih mest in potreb po njihovi zasedbi, takšne možnosti ni dolžan preveriti. Vendar se dolžnost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi nanaša le na dolžnost ponudbe ustreznega dela, ne pa katerekoli zaposlitve. Ustrezna zaposlitev je skladno z določbo tretjega odstavka 90. člena zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je v primeru tožnic dokazala, da ni imela možnosti, da bi jih ob odpovedi pogodbe prezaposlila na druga ustrezna dela oziroma jim v tej zvezi omogočila prekvalifikacijo, zato ni kršila določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021610
ZPP člen 8.
dokazna ocena - vmesna sodba
Ugotavljanje okoliščin konkretnega življenjskega primera - škodnega dogodka, ne more temeljiti zgolj na domnevah in izkušnjah iz podobnih življenjskih primerov, neodvisnih od konkretne zadeve, posebej ob dejstvu obširno izvedenega dokaznega postopka z zaslišanjem ob škodnem dogodku prisotnih prič. Po prepričanju sodišča druge stopnje so izpovedbe večjega števila zaslišanih prič, še posebej, če so te tako ali drugače zainteresirane za izid postopka, le redko skladne. Ključna naloga sodišča v okviru dokazne ocene pa je izluščiti verzijo dogodka, ki jo potrjuje čim več čimbolj verodostojnih in zanesljivih prič. Če se le-ta ujema oz. dopolnjuje tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, omogoča zaključek o dejanskem poteku dogodka.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1, 1/3, 2, 2/2, 5, 5/3, 11, 11/3.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - sodno varstvo
Tožnik je v določenem napredovalnem obdobju prejel skupaj oceno 14 točk. Ob upoštevanju 22. izhodiščnega plačnega razreda za delovno mesto tožnika in 28. plačnega razreda, ki ga je bil pravilno deležen ob prevedbi plač v novem plačnem sistemu, je tožnik do takrat že napredoval za 6 plačnih razredov, kar pomeni, da je šlo pri izpodbijanih odločbah o napredovanju v spornem letu že za njegovo sedmo napredovanje. Če bi hotel napredovati za 2 plačna razreda, bi moral skladno z določbo 3. odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v navedenem napredovalnem obdobju doseči 15 točk, kar pa v njegovem primeru ni bilo izkazano.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je prodaja po izpodbijani pogodbi nedvomno v škodo tožeče stranke kot upnika, saj dolžnik zaradi prodaje sedaj nima premoženja, s katerim bi poplačal tožečo stranko (objektivni pogoj izpodbojnosti).
Tožeči stranki je uspelo dokazati tudi obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti s tem, ko je dokazni postopek pokazal, da je v času sklenitve izpodbijane prodajne pogodbe bila direktorica in edina družbenica dolžnika L. d.o.o. L. K., ustanovitelj in zakoniti zastopnik tožene stranke B. P. pa prokurist dolžnika L. d.o.o., oba pa sta izven zakonska partnerja, na podlagi teh osebnih povezav nedvomno tako pri dolžniku kot pri toženi stranki obstajalo vedenje, da se lahko s prodajo nepremičnin tožeči stranki povzroči škodo, saj drugega vrednejšega premoženja dolžnik nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079130
OZ člen 190, 416, 416/2. ZZZDR člen 52, 52/1. ZPP člen 163.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v tujo nepremičnino – obligacijska terjatev kot skupno premoženje – kolektivna terjatev – upravljanje skupnega premoženja – sosporništvo zakoncev – nujno sosporništvo - aktivna legitimacija
Čeprav gre za skupno terjatev tožnika in bivše žene, zakonca pa tudi po razvezi zakonske zveze s skupnim premoženjem vse do njegovega prenehanja oziroma do razdelitve upravljata in razpolagata skupno in sporazumno, to ne pomeni, da tožnik ne bi smel sam tožiti.
URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - odmera - pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 406. ZMEPIZ člen 43. URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/1, 129/1-4, 220, 261, 263.
zavrženje zahteve za novo odmero - naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZNNZ člen 50. ZZ člen 65.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - družbena lastnina - javno dobro - lastninjenje
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj táko varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi. To pomeni, da služnosti na navedenih zemljiščih v času od 26.12.1958 do lastninjenja ni bilo mogoče priposestvovati.
V času splošnega ljudskega premoženja so stvarna bremena sicer izgubila pravno veljavo, to pa ni veljalo za služnosti, ki so obstajale še naprej.
Služnost je stvarna pravica, ki nastane na tuji stvari.
Ko gre za prvi predlagani vpis neposredne izvršljivosti terjatve, je jasno, da vpis neposredne izvršljivosti terjatve, ki že v začetku presega znesek ustanovljene maksimalne hipoteke, upoštevajoč peti odstavek 91. člena ZZK-1, ni dovoljen.
zavrženje predloga za obnovo postopka - brezplačna pravna pomoč - obvezno odvetniško zastopanje - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - omejitev postulacijske sposobnosti strank
Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.
predpogodba - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe – plačilo kupnine
S sklenitvijo predpogodbe se stranki zgolj zavežeta skleniti glavno pogodbo in nase še ne prevzameta obveznosti iz glavne pogodbe. Tožnik tako po Predpogodbi ni bil zavezan plačati kupnine, taka obveznost pa bi nastala šele s sklenitvijo prodajne pogodbe. V kolikor bi tožnik plačal kupnino že ob podpisu Predpogodbe in upoštevaje določilo Predpogodbe, po katerem se je toženka zavezala nepremičnine izročiti v posest ob plačilu celotne kupnine, bi stranki dejansko že takrat izpolnili vse svoje obveznosti po glavni pogodbi, s čimer bi institut predpogodbe izgubil svoj smisel.
Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).
Trditve o nevšečnostih ob reševanju reklamacije in ugotovitve o obsegu pretrpljene škode v povezavi z intenzivnostjo ugotovljene nevšečnosti ne dosegajo intenzivnosti trpljenja, nujne za prisojo denarne odškodnine za (katerokoli obliko) nepremoženjske škode na podlagi splošnih določb odškodninskega prava.
Ker sta bila tožnika primerno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami, ki se tičejo konkretnega turističnega aranžmaja, postopek pa ni pokazal, da toženec ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, tožencu tudi ni mogoče očitati zavajajočega oglaševanja.