SPZ člen 48. ZD člen 32. ZPP člen 216, 243. ZZZDR člen 124.
pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - vlaganja v nepremičnino - skupno življenje z zapustnikom
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno posojilo iz leta 1959 šteti kot prispevek, ki je ohranil materino premoženje. S posojilom je pritožnica pridobila obligacijsko terjatev, ki je ne more spremeniti v stvarnopravni delež na nepremičnini, če se ni tako dogovorila s posojilojemalko. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica s pokojno za časa njenega življenja ni drugače uredila njunega premoženjskopravnega razmerja.
Volja strank, da želita s sklenitvijo arbitražnega dogovora izključiti sodno pristojnost in da bo imela arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne odločbe, bora biti jasno in nedvoumno izražena.
V konkretnem primeru niso podane okoliščine, iz katerih bi lahko sklepali na takšno voljo pravdnih strank. Arbitražni dogovor je vsebovan v enem samem določilu pogodbe, ki predvideva ustanovitev (ad hoc) arbitraže, pri čemer ni znan njen sedež niti število članov, ni določen postopek odločanja niti niso znane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti pristojnost sodišča, ki bi imenovalo arbitra v primeru iz 466. člena ZPP-B.
ZPP člen 108, 108,/1, 108/2, 108/4, 168. ZST-1 člen 12, 12/3, 12/4.
taksna oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - zavrženje vloge
Dolžnica je na poziv sodišča ponovno posredovala zgolj izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki je ni dopolnila z zahtevanimi dokazili, in to kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim jo je pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, izrecno opozorilo na pravne posledice v primeru takega ravnanja.
plačilo nadomestila za uporabo tuje nepremičnine - verzija - primerno nadomestilo v višini tržne najemnine
Sodna praksa lastniku nepremičnine, ki jo uporablja tretji brez pogodbe in dogovora o plačilu, priznava nadomestilo, ki bi ga bilo mogoče doseči sporazumno s pogodbo. Sodišče prve stopnje je priznalo nadomestilo v primerni višini neto tržne najemnine, ki jo je ugotovil izvedenec gradbene stroke.
sprememba tožbe – pravica do izjave – neupoštevanje izjave o nasprotovanju spremembi tožbe
Tožena stranka je v podeljenem roku izjavila, da spremembi tožbe nasprotuje, vendar se je ta vloga založila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Vendar pa to dejstvo ni vplivalo na pravilnost odločitve o dovolitvi spremembe tožbe. Sodišče namreč lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Naročilnica ima pomen ponudbe v smislu 22. člena OZ. Vsaki enostranski listini pa pravna pravila ne pripisujejo posledic ponudbe za sklenitev (prodajne) pogodbe, temveč se lahko izjava (ki ne vsebuje bistvenih sestavin) podredi zgolj pravilom o pogajanjih ali pa gre za popolnoma nezavezujočo izjavo, za katero niso predpisani nobeni pravni učinki.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilje v družini - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - policist
Tožnik (policist) z izvenzakonsko partnerko ni grdo ravnal, jo pretepal, jo z neposrednim napadom na življenje preganjal iz skupnega prebivališča ter jo tako spravljal v podrejen položaj. Tožnik se je v vinjen stanju z izvenzakonsko partnerico prepiral, nanjo vpil in na tla vrgel cvetlični lonček. Tožnikovega ravnanja zato ni mogoče opredeliti kot grdo ravnanje, pretepanje ali drugače boleče ali ponižujoče ravnanje, ki bi drugega v skupnosti spravljal v podrejen položaj v smislu določbe prvega odstavka 191. člena KZ-1. Zato ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je brez napak opravljal najbolj zahtevne naloge na policijski postaji. S svojim ugledom je prispeval k ugledu te postaje. V treh letih je bil enkrat ocenjen z oceno prav dobro in dvakrat z oceno odlično. Konkretni dogodek je bil za vse presenečenje, saj tožnik ni bil znan kot nasilnež in ne kot uživalec alkoholnih pijač, temveč kot dober družinski oče. Tožnik je bil dober policist, ki je bil za svoje delo večkrat javno pohvaljen. V njegovi 17 letni policijski karieri ga nikoli niso obravnavali zaradi kakšne kršitve. Zato tudi ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v prvem odstavku 110. člena ZDR (to je, da upoštevaje vse okoliščine in interesa obeh strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka).
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni namreč pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti.
Sprejem asignacije je enostranski pravni posel, kar velja tudi v primeru pogojnega sprejema, zato za veljaven sprejem pod pogojem soglasje drugih udeležencev asignacije ni potrebno.
Sam obstoj napak še ne zadostuje za utemeljenost jamčevalnega zahtevka na odpravo napak. Zapis pogoja na asignacijski pogodbi A5 „plačilo bo po odpravi pomanjkljivosti“ ne razbremeni tožene stranke dolžnosti, da postavi trditve in predlaga dokaze, da je napake pravočasno in pravilno grajala; da je torej postavila zahtevek za odpravo napak v dodatnem primernem roku.
Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali asignacijska pogodba predstavlja verodostojno listino ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069676
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/1, 193. ZPP člen 1. ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 78, 146.
Bistven pogoj za obravnavo najemnine kot obdavčene transakcije je dejstvo, da ima najemnik pravico do odbitka celotnega DDV. Tega pogoja tožeča stranka v času podpisa sporne izjave ni izpolnjevala.
Tožena stranka lahko skladno z zakonsko ureditvijo popravi obračunan DDV za zneske, ki jih ne bi bila smela obračunati, in od države zahteva vračilo. To pomeni, da ima terjatev, ki predstavlja premoženjsko pravico. Na njeni strani je zato premoženjska korist in posledična obogatitev podana.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu je priloženo le potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je nepopoln.
Uredba ES št. 593/2008 (Rim I) člen 4. BGB paragraf 449.
kreditna pogodba - prodajna pogodba - kupnina - pridržek lastninske pravice - uporaba nemškega prava
Na podlagi določbe 4. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17.6.2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) je v tej zadevi potrebno uporabiti nemško pravo, saj ne obstajajo nobene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko rekli, da je pogodba v tesnejši zvezi s Slovenijo.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti se ne domneva le, če je upnik prejel izpolnitev v obliki in način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot jih ima pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (1. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP), ampak se subjektivni pogoj domneva tudi, če so bila dejanja (v konkretnem primeru poleg omenjenih treh izpodbojnih dejanj še četrto izpodbojno dejanje, to je denarno nakazilo, ki ga je sodišče prve stopnje povsem spregledalo) opravljena v treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP).
pogodba o opravljanju oglaševanja - predčasno prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - odgovornost za odstop - izpolnitev pogodbene obveznosti - nadomestilo za korist - odškodnina - neupravičena obogatitev
Tožena stranka v spornem obdobju ni postavila oziroma uporabljala vseh objektov in naprav za oglaševanje (če bi jih, bi bil zahtevek glede višine lahko utemeljen), zato bi morala tožeča stranka pri višini okoriščanja (glede na to, da je izhajala iz okoriščenja za vrednost nadomestila za uporabo) izhajati iz števila tistih objektov in naprav za oglaševanje, ki jih je tožena stranka v spornem obdobju dejansko uporabljala brez pravne podlage. V tej zvezi tožeča stranka tudi ni podala nobenega konkretnega procesnega gradiva, na podlagi katerega bi bil možen izračun sorazmernega dela (glede na dejansko uporabo) dosežene koristi (od pogodbeno določenega letnega nadomestila v višini 7.986,02 EUR, ki bi veljalo, če bi tožena stranka postavila oziroma uporabljala vse dogovorjene objekte in naprave za oglaševanje). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru celotnega letnega nadomestila ni mogoče enačiti z doseženo koristjo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nove okoliščine – res iudicata
Pritožnica v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni navedla nobenih drugih okoliščin, kot že v prvotnem predlogu, ki je bil pravnomočno zavrnjen. Ker o isti stvari ni mogoče ponovno odločati, je odločitev sodišča, ki je ponovni predlog zavrglo, pravilna.
Ker dne 3. 6. 2004 poskušen rubež zaradi spremembe naslova dolžnice glede na podatke v spisu sploh ni bil opravljen, je utemeljena pritožbena graja, da je v obravnavanem primeru šlo za neopravljen rubež in ne za neuspešen rubež, kot ga opredeljuje 88. člen ZIZ. V skladu z omenjenim zakonskim določilom je namreč neuspešen (le) tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oz. zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
odmera sodne takse – enotna sodna taksa - več tožnikov - formalni sosporniki - seštevek vrednosti spornih predmetov
Sodišče bi moralo za vsakega tožnika posebej ugotavljati utemeljenost njegovega zahtevka, ni pa bi bilo potrebno za vsakega posebej odmeriti sodno takso, odvisno od višine njegovega zahtevka, glede na 20. člen ZST-1, ko se vrednosti več spornih predmetov (tudi če gre za več tožnikov) seštejejo.
..Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi kršitve načela enakopravnosti pri zaposlovanju. Ob vložitvi tožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1.
Ker je tožnik s tožbo zahteval razveljavitev izbirnega postopka kot neizbrani kandidat na razpisu za prosto delovno mesto pri toženi stranki, je taksa pravilno odmerjena glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, v višini 41,00 EUR.