Ne gre za podrejeni zahtevek, temveč gre le za podrejeno pravno podlago zahtevka. Gre namreč za zahtevek za plačilo istega zneska, glede utemeljenosti zahtevka pa je tožeča stranka pač navedla več pravnih podlag, podlago iz 198. člena OZ je navedla le podrejeno, če bi sodišče spoznalo, da ni utemeljen zahtevek iz zatrjevane podlage po 602. členu OZ. Pri tem pa ni šlo za druga dejstva, temveč je dejanska podlaga tožbenega zahtevka ves čas ista. Zato niti ni moglo iti za spremembo tožbe.
cesija terjatev po začetku stečajnega postopka – pobot s cediranimi terjatvami – prepoved pobota – začetek postopka prisilne poravnave – stečajni postopek – redakcijska napaka v zakonu
Namen nedovoljenosti pobota je preprečiti, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka, od drugega upnika in tako dosegla pogoje za pobot terjatve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za notranje neskladje v zakonu, ki pa ga je mogoče razrešiti z uporabo razlagalnih metod. S primerjavo starega in novega 263. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da se 286. člen ZFPPIPP sklicuje na 1. točko starega 263. člena ZFPPIPP, ki je novi 263. člen (po noveli C) sploh ne vsebuje. Tako že z uporabo jezikovne in logične razlage določbe 286. člena ZFPPIPP same po sebi sploh ni mogoče uporabiti.
stroški cenilca - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik
Drugemu dolžniku v postopku postavitve sodnega cenilca in ugotavljanja tržne vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, niso bile okrnjene njegove procesne pravice. Sodišče prve stopnje ga je namreč dejansko obravnavalo kot dolžnika z vsemi procesnimi pravicami, ki temu položaju pripadajo, čeprav je o njegovem vstopu v izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, formalnopravno odločilo šele po izdaji sklepa o postavitvi sodnega cenilca in po izdelavi izvedenskega mnenja. Pritožnik se zato ne more uspešno zoperstaviti odmeri nagrade in povrnitve stroškov sodnemu cenilcu, katere višino bi imel z obravnavano pritožbo še možnost prerekati, vendar je ni izkoristil.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšana sredstva za preživetje – minimalna plača – solastništvo nepremičnine
Glede na to, da tožniku po plačilu preživnine za preživljanje ostane le nekaj čez 200,00 EUR oziroma minimalna plača, bi bila po mnenju pritožbenega sodišča s plačilom sodne takse za redni postopek na prvi stopnji v višini 615,00 EUR občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani. Tožnik je res solastnik do ½ hiše, vendar gre za nepremičnino, ki mu prihodkov ne prinaša, saj v njej živi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076730
OZ člen 240, 481, 963. ZPP člen 252, 252/2.
garancija za brezhibno delovanje stvari – poslovna odškodninska odgovornost – obrnjeno dokazno breme – regresni zahtevek – subrogacija - izvedenec – obseg in predmet izvedenskega mnenja
Tožena stranka bi se svoje odgovornosti lahko razbremenila le, če bi dokazala zunanji vzrok požara. Gre za odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti in ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje.
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni namreč pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilje v družini - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - policist
Tožnik (policist) z izvenzakonsko partnerko ni grdo ravnal, jo pretepal, jo z neposrednim napadom na življenje preganjal iz skupnega prebivališča ter jo tako spravljal v podrejen položaj. Tožnik se je v vinjen stanju z izvenzakonsko partnerico prepiral, nanjo vpil in na tla vrgel cvetlični lonček. Tožnikovega ravnanja zato ni mogoče opredeliti kot grdo ravnanje, pretepanje ali drugače boleče ali ponižujoče ravnanje, ki bi drugega v skupnosti spravljal v podrejen položaj v smislu določbe prvega odstavka 191. člena KZ-1. Zato ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je brez napak opravljal najbolj zahtevne naloge na policijski postaji. S svojim ugledom je prispeval k ugledu te postaje. V treh letih je bil enkrat ocenjen z oceno prav dobro in dvakrat z oceno odlično. Konkretni dogodek je bil za vse presenečenje, saj tožnik ni bil znan kot nasilnež in ne kot uživalec alkoholnih pijač, temveč kot dober družinski oče. Tožnik je bil dober policist, ki je bil za svoje delo večkrat javno pohvaljen. V njegovi 17 letni policijski karieri ga nikoli niso obravnavali zaradi kakšne kršitve. Zato tudi ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v prvem odstavku 110. člena ZDR (to je, da upoštevaje vse okoliščine in interesa obeh strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka).
Naročilnica ima pomen ponudbe v smislu 22. člena OZ. Vsaki enostranski listini pa pravna pravila ne pripisujejo posledic ponudbe za sklenitev (prodajne) pogodbe, temveč se lahko izjava (ki ne vsebuje bistvenih sestavin) podredi zgolj pravilom o pogajanjih ali pa gre za popolnoma nezavezujočo izjavo, za katero niso predpisani nobeni pravni učinki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069676
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/1, 193. ZPP člen 1. ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 78, 146.
Bistven pogoj za obravnavo najemnine kot obdavčene transakcije je dejstvo, da ima najemnik pravico do odbitka celotnega DDV. Tega pogoja tožeča stranka v času podpisa sporne izjave ni izpolnjevala.
Tožena stranka lahko skladno z zakonsko ureditvijo popravi obračunan DDV za zneske, ki jih ne bi bila smela obračunati, in od države zahteva vračilo. To pomeni, da ima terjatev, ki predstavlja premoženjsko pravico. Na njeni strani je zato premoženjska korist in posledična obogatitev podana.
Sprejem asignacije je enostranski pravni posel, kar velja tudi v primeru pogojnega sprejema, zato za veljaven sprejem pod pogojem soglasje drugih udeležencev asignacije ni potrebno.
Sam obstoj napak še ne zadostuje za utemeljenost jamčevalnega zahtevka na odpravo napak. Zapis pogoja na asignacijski pogodbi A5 „plačilo bo po odpravi pomanjkljivosti“ ne razbremeni tožene stranke dolžnosti, da postavi trditve in predlaga dokaze, da je napake pravočasno in pravilno grajala; da je torej postavila zahtevek za odpravo napak v dodatnem primernem roku.
Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali asignacijska pogodba predstavlja verodostojno listino ali ne.
Uredba ES št. 593/2008 (Rim I) člen 4. BGB paragraf 449.
kreditna pogodba - prodajna pogodba - kupnina - pridržek lastninske pravice - uporaba nemškega prava
Na podlagi določbe 4. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17.6.2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) je v tej zadevi potrebno uporabiti nemško pravo, saj ne obstajajo nobene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko rekli, da je pogodba v tesnejši zvezi s Slovenijo.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti se ne domneva le, če je upnik prejel izpolnitev v obliki in način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot jih ima pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (1. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP), ampak se subjektivni pogoj domneva tudi, če so bila dejanja (v konkretnem primeru poleg omenjenih treh izpodbojnih dejanj še četrto izpodbojno dejanje, to je denarno nakazilo, ki ga je sodišče prve stopnje povsem spregledalo) opravljena v treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP).
pogodba o opravljanju oglaševanja - predčasno prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - odgovornost za odstop - izpolnitev pogodbene obveznosti - nadomestilo za korist - odškodnina - neupravičena obogatitev
Tožena stranka v spornem obdobju ni postavila oziroma uporabljala vseh objektov in naprav za oglaševanje (če bi jih, bi bil zahtevek glede višine lahko utemeljen), zato bi morala tožeča stranka pri višini okoriščanja (glede na to, da je izhajala iz okoriščenja za vrednost nadomestila za uporabo) izhajati iz števila tistih objektov in naprav za oglaševanje, ki jih je tožena stranka v spornem obdobju dejansko uporabljala brez pravne podlage. V tej zvezi tožeča stranka tudi ni podala nobenega konkretnega procesnega gradiva, na podlagi katerega bi bil možen izračun sorazmernega dela (glede na dejansko uporabo) dosežene koristi (od pogodbeno določenega letnega nadomestila v višini 7.986,02 EUR, ki bi veljalo, če bi tožena stranka postavila oziroma uporabljala vse dogovorjene objekte in naprave za oglaševanje). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru celotnega letnega nadomestila ni mogoče enačiti z doseženo koristjo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nove okoliščine – res iudicata
Pritožnica v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni navedla nobenih drugih okoliščin, kot že v prvotnem predlogu, ki je bil pravnomočno zavrnjen. Ker o isti stvari ni mogoče ponovno odločati, je odločitev sodišča, ki je ponovni predlog zavrglo, pravilna.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu je priloženo le potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je nepopoln.
izrek odločbe – izostanek paricijskega roka v izreku – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – popravni sklep – izvršljivost odločbe
Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi, navedene napake ne more odpraviti sodišče s popravnim sklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL0074728
URS člen 69. ZPP člen 243, 249, 254. ZSZ člen 37. OZ člen 190, 193, 198.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 44.
stroški izvedenca - pravica do nadomestila plače - samostojni podjetnik posameznik - pravni naslov za uporabo nepremičnin - postopek razlastitve nepremičnin - zakonito ravnanje države - neupravičena obogatitev - uporabnina - javna korist - dejanska razlastitev - primerna odmena - odškodnina - predpravdno izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti
Do nadomestila plače je upravičen le zaposleni izvedenec, ne pa tudi samozaposleni izvedenec (samostojni podjetnik).
Za predčasno pridobitev posesti bi morala tožena stranka pridobiti odločbo o izročitvi nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu lastninske pravice po 37. členu ZSZ.
Tožeča stranka je upravičena do nadomestitve tistega prikrajšanja, ki bi ga prejela v primeru zakonitega ravnanja tožene stranke.
Izvedenčeva neopredelitev do predpravdnega mnenja še ne predstavlja njegove pomanjkljivosti, nepopolnosti ali nestrokovnosti. Tožeča stranka bi morala pojasniti, v čem je izvedensko mnenje samo po sebi neprepričljivo, nelogično in nepopolno, pa tega ni storila.
ZZK-1 člen 86, 88, 120, 120/2, 148. ZIZ člen 170, 170/2.
vročanje – zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – vpis po uradni dolžnosti
O zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine, je odločeno po uradni dolžnosti na podlagi prejetega obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je bil priložen tudi sklep o izvršbi. Posledica tega vpisa pa je tudi vknjižba hipoteke (86. in 88. člen ter 148. člen ZZK-1 ter drugi odstavek 170. člena ZIZ).
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o pritožbi in ker je pritožnica v ugovornem postopku z ugovorom uspela, nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje, zaradi česar se pritožba kot nedovoljena zavrže.