ZPP člen 108, 108,/1, 108/2, 108/4, 168. ZST-1 člen 12, 12/3, 12/4.
taksna oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - zavrženje vloge
Dolžnica je na poziv sodišča ponovno posredovala zgolj izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki je ni dopolnila z zahtevanimi dokazili, in to kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim jo je pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, izrecno opozorilo na pravne posledice v primeru takega ravnanja.
ZIZ člen 40, 40/5, 44, 44/2, 55, 55/1, 58, 58/2, 58/3. ZJSRS člen 28, 28/3, 28/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 130.
odgovor na ugovor - dolžnikov odgovor na upnikov odgovor - pravica do izjave - dogovor o preživnini pred CSD kot izvršilni naslov
Čeprav mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (tretji odstavek 58. člena ZIZ), zakon ne predvideva nadaljnjega odgovora dolžnika na tako upnikovo vlogo. V skladu z drugim odstavkom 58. člena ZIZ sodišče v primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka.
Zakon tožeči stranki ne daje možnosti, da bi še po vložitvi tožbe lahko spreminjala oziroma vplivala na določitev krajevno pristojnega sodišča, ampak se njena pravica v primeru določene izbirne pristojnosti izčrpa že z izbiro sodišča, na katerega vloži zahtevo za pravno varstvo.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevi tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov nepravilno upoštevalo tudi priglašene stroške v zvezi s postopkom z ugovorom tretjega, saj gre pri tem za izvršilne in ne pravdne stroške. O navedenih stroških bo namreč glede na končni uspeh tožeče stranke z ugovorom tretjega odločilo izvršilno sodišče v postopku zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063609
ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 292. OZ člen 642, 642/3.
podjemna pogodba – konkuldenten prevzem del – ponovno sojenje – dopolnitev dokaznega postopka – dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju za odpravo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka dopolnilo dokazni postopek in ga torej ni ponovno izvedlo v celoti. Višje sodišče je namreč razveljavilo le sodbo sodišča prve stopnje, ne pa postopka pred njo, torej že opravljenih procesnih dejanj.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza – izpovedbe stranke (ki je v prvem sojenju izostala), in s tem njegove dokazne vrednosti sloni tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov. Takšno sintezo izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje naredilo, ko je v (novo) dokazno oceno vključilo tudi medsebojno elektronsko korespondenco strank, ki potrjuje trditve tožeče stranke o poteku izdelave idejnega projekta.
V zvezi z obveznostjo plačila ni treba, da naročnik izrecno potrdi in s tem prevzame izvršeno delo, pač pa lahko naročnik delo prevzame tudi s konkludentnimi dejanji, kar je v konkretnem primeru tožeča stranka izkazala s tem, da je dokazala, da je tožena stranka odnesla idejni projekt.
plačilo nadomestila za uporabo tuje nepremičnine - verzija - primerno nadomestilo v višini tržne najemnine
Sodna praksa lastniku nepremičnine, ki jo uporablja tretji brez pogodbe in dogovora o plačilu, priznava nadomestilo, ki bi ga bilo mogoče doseči sporazumno s pogodbo. Sodišče prve stopnje je priznalo nadomestilo v primerni višini neto tržne najemnine, ki jo je ugotovil izvedenec gradbene stroke.
Tožnik ni izkazal za verjetno, da je odredba tožene stranke o opravljanju dela in napotitvi v drugo organizacijsko enoto nezakonita. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se sprememba organizacijske enote ne šteje za spremembo pogodbe o zaposlitvi, če pa gre za napotitev na delo v drug kraj, pa prihod od doma do delovnega mesta in nazaj ne sme trajati več kot tri ure. Tožnik v primeru opravljanja dela v drugem kraju, če bi uporabil javni prevoz, ne bi mogel poskrbeti za prevoz otrok v mesto, tega pa ne bi mogel (glede na delovni čas) tudi v primeru, če bi delo opravljal v kraju, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato na podlagi tožnikovih navedb še ni mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana, kar pomeni, da niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po kateri naj bi sodišče naložilo toženi stranki, da tožniku omogoči opravljanje dela v kraju in na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 272. člena ZIZ.
sprememba tožbe – pravica do izjave – neupoštevanje izjave o nasprotovanju spremembi tožbe
Tožena stranka je v podeljenem roku izjavila, da spremembi tožbe nasprotuje, vendar se je ta vloga založila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Vendar pa to dejstvo ni vplivalo na pravilnost odločitve o dovolitvi spremembe tožbe. Sodišče namreč lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – zapadlost taksne obveznosti – začetka teka roka za vložitev predloga za taksno oprostitev – seznanitev s taksno obveznostjo
Taksna obveznost na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ne nastane s procesnim dejanjem stranke, temveč ob izpolnitvi zakonsko predpisanih pogojev: prvič, da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks, in drugič, da je uspela v postopku, zato začetka teka roka za vložitev predloga za taksno oprostitev ni mogoče vezati na trenutek izpolnitve zakonskih pogojev, temveč na trenutek, ko je bila stranka seznanjena s taksno obveznostjo, tj. z vročitvijo plačilnega naloga.
poenostavljena prisilna poravnava - značilnosti - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave -
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe: v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni sodelovanja upravitelja in ni nadzora nad poslovanjem insolventnega dolžnika. Zaradi tega tudi ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedobroverni posestnik - izselitev - obveznost sočasne izpolnitve - prikrajšanje - okoriščanje
Za obstoj prikrajšanja tožnice je pravno nepomembno, kaj je le-ta nameravala storiti s stanovanjem, iz katerega sta se bila toženca dolžna izseliti (bodisi da bi ga prodala, oddala v najem, bodisi zrušila za potrebe gradbenega dovoljenja. Dolžnost konkretizacije prikrajšanja namreč stranki, ki vtožuje uporabnino kot (izključna) lastnica nepremičnine, nalaga breme zatrditve (zgolj) tistih okoliščin, ki izključujejo obstoj privolitve v prikrajšanje - torej okoliščin, ki utemeljujejo zaključek, da je bila uporaba stvari mogoča, tožena stranka pa je tožeči brez pravnega temelja in brez njenega soglasja takšno uporabo onemogočala.
Upoštevajoč ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica pozvala toženca na prostovoljno izpraznitev stanovanja, pri čemer uporabnino v konkretni zadevi zahteva (šele) od poteka roka za prostovoljno izpolnitev, določenega v pozivu, ne more biti dvoma, da tožnica s takšno uporabo tožencev ni soglašala.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0069654
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/5, 132/6. ZNVP člen 6, 6/2. ZIZ člen 141, 163c.
predhodna odredba - čas pridobitve ločitvene pravice - pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja
Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja se pridobijo z ustreznim vpisom v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, če je bil vpis v centralni register vnesen pred začetkom takšnega postopka. Podobno tudi 163.c člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ določa, da upnik pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v izvršilnem postopku z vpisom sklepa o izvršbi oziroma sklepa o predhodni odredbi v centralni register vrednostnih papirjev.
u upnik pridobi ločitveno pravico na zarubljenih sredstvih v primeru, da je bil rubež opravljen do začetka stečajnega postopka, ta pa je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, pri čemer je pri izvršbi na sredstva pri OPP treba upoštevati, da zastavna pravica (ločitvena pravica) lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
umik pritožbe – priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave – upravičenost do stroškov v pravdi
Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela, kar pomeni, da je po temelju upravičena do povrnitve nastalih pravdnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0076933
ZPP člen 458, 458/1. ZVO-1 člen 149. OZ člen 9.
ravnanje s komunalnimi odpadki - zavezanci za plačilo - uporabnik - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Toženec mora plačevati komunalne odpadke tam, kjer ima registrirano svojo dejavnost. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov namreč bremeni vse uporabnike, tj. vsa gospodinjstva, gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki poslujejo na tem območju, ne glede na to, ali storitve dejansko koristijo ali ne.
najemna pogodba – plačevanje najemnine – molče obnovljeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas – veljavnost pogodbenega določila o obveznosti plačevanja najemnine
Ni mogoče pritrditi stališču, da je navedeno pogodbeno razmerje sicer res molče obnovljeno za nedoločen čas, kar pa ne velja za pogodbeno določilo o plačevanju najemnine. Določila najemne pogodbe se v ničemer niso spremenila, spremenilo se je le trajanje najemnega razmerja.
Terjatev tožnikov, ki temelji na prvem odstavku 104. člena ZOR (ta se v zadevi uporablja na podlagi 1060. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ), ki določa, da mora, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, zastara v splošnem 5 letnem zastaralnem roku po 371. členu ZOR. Odškodninska terjatev na podlagi 108. člena ZOR, izhaja iz nepogodbene odškodninske obveznosti nasprotne pogodbene stranke, za katero pa ne veljajo zastaralni roki, določeni za zastaranje terjatev iz posameznih pogodb, temveč zastaralni roki iz 376. člena ZOR, ki urejajo zastaranje odškodninskih terjatev.
upravičen razlog za preložitev naroka – bolezen – poškodba – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Preložitev naroka zaradi bolezni (stranke, zakonitega zastopnika idr.) praviloma ni upravičen razlog za preložitev naroka.
Bolezen (poškodba) je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, t.j. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Drugi pogoj je, da je bolezen (poškodba) takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pravilno je pritožbeno stališče, da je zato sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko izvršilni naslov, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (četrti odstavek 62. člena ZIZ in tretji odstavek 44. člena ZIZ), ter v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.
Volja strank, da želita s sklenitvijo arbitražnega dogovora izključiti sodno pristojnost in da bo imela arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne odločbe, bora biti jasno in nedvoumno izražena.
V konkretnem primeru niso podane okoliščine, iz katerih bi lahko sklepali na takšno voljo pravdnih strank. Arbitražni dogovor je vsebovan v enem samem določilu pogodbe, ki predvideva ustanovitev (ad hoc) arbitraže, pri čemer ni znan njen sedež niti število članov, ni določen postopek odločanja niti niso znane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti pristojnost sodišča, ki bi imenovalo arbitra v primeru iz 466. člena ZPP-B.