ZPol člen 81, 81/2, 81/5, 81/6, 82. KPJS člen 11, 11/2, 11/3, 38, 46.
dodatek iz naslova pripravljenosti na domu - pripravljenost za delo doma - plačilo za delo - dodatek k plači - stalna pripravljenost
Pripravljenost za delo doma se odredi le ob posebnih pogojih in le po zato pristojnih osebah (5. in 6. odstavka 81. člena ZPol). Delavec je upravičen do dodatka za čas pripravljenosti za delo doma, če mu delodajalec takšno posebno obliko dela odredi, pri čemer pa sama oblika te odredbe (pisnost, ustnost) ni bistvena za priznanje te pravice. Ker v tem sporu ni bilo ugotovljeno, da bi bil tožnik v pripravljenosti za delo doma niti po ustni odredbi nadrejenih delavcev, je tožnik v tem sporu neutemeljeno zahteval obračun ter izplačilo tega dodatka za vtoževano obdobje.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8, 63/2-9. ZDR člen 114, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 8, 36, 36/1, 193.
brezposelnost - denarno nadomestilo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izključitveni razlog - krivda zavarovanca - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starostna pokojnina - pokojninska doba
Po določbi 63. člena ZUTD pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Šteje se, da je po svoji krivdi ali volji postal brezposeln starejši delavec, ki mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, oziroma če delavec zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Zato kot starejši delavec ni užival posebnega varstva pred odpovedjo v smislu 1. alinee 2. odstavka 114. člena ZDR. Ker tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki ureja posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo, ni izpolnjen dejanski stan iz 8. in 9. alinee 2. odstavka 63. člena ZUTD. Zato ni podlage, da se tožniku iz tega razloga ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - krivdna odgovornost
Do škode je prišlo, ko je tožnik izvrševal nalogo prenosa palet na voz. Do kraja, kjer bi moral palete naložiti na voz, je prišel tako, da je najprej prečkal voz, ki je miroval ter se potem po samem robu voza premikal vzdolžno, da bi prišel do točke, od koder bi potem skupaj s sodelavcem naložila palete na voz. Tožnik ni imel na voljo dovolj prostora, da bi se lahko med paletami in vozom varno gibal, zato je padel. Do udarca je prišlo zgolj zaradi tega, ker palete niso bile toliko odmaknjene od voza, da bi se bilo mogoče varno gibati. Protipravnost ravnanja tožene stranke je podana v tem, da je kljub drugačnim predpisom dopuščala prečkanje voza. S tem je ravnala malomarno, saj je vedela oziroma bi morala vedeti, da je prečkanje voza povezano s tveganjem za nastanek poškodb, pa je to kljub temu dopuščala. Zato tožena stranka tožniku krivdno odgovarja za vtoževano nepremoženjsko škodo.
ZZavar ne ureja razmerij med posrednikom in zavarovalnico kot naročiteljem. Ta zakon med drugim vsebuje nekaj določil, ki urejajo razmerja med posrednikom in zavarovalcem. Posredniško pogodbo (med posrednikom: tožnikom in naročnikom: toženo stranko) pa ureja OZ.
Kršitev dolžnosti, predpisanih v 221. do 226. členu, ZZavar sankcionira kot prekršek. Nima pa kršitev teh določil za poledico razbremenitve obveznosti zavarovalnice, ki so dogovorjene v pogodbi o posredovanju.
Bistvo zavarovalniške dejavnosti je v tem, da zavarovalnica izplačuje zavarovancem odškodnino oziroma zavarovalnino v primeru nastanka škodnega dogodka, sredstva za ta poplačila pa predstavljajo premije oziroma prispevki, ki jih prejema od skleniteljev zavarovanj oziroma zavarovalcev. Zato tretjega člena Pogodbe ni mogoče tolmačiti tako, da je posrednik upravičen samo do tistega odstotka provizije, ki jo plača zavarovalec, ne pa od tistega odstotka premije, ki skladno z 9. členom Pogodbe odpade na vrsto in višino plačane premije.
Tožnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je sodišče naložilo, da mora v 30 dneh, od prejema sklepa, popraviti in dopolniti tožbo, tako da bo vsebovala vse, kar je potrebno za obravnavanje in sicer da postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstva, na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva. Sodišču je sicer poslal dopolnjeno tožbo, vendar tudi popravljena tožba še vedno ni primerna za obravnavo, ker ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavanje je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitev tožbe ne vsebujeta, zato je bilo potrebno v skladu z določbami 105. in 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP, tožnikovo tožbo zavreči.
prijava terjatve v stečajni postopek - priznana terjatev- pravni interes - zavrženje tožbe - stroški postopka - pripoznava
Glede na pravočasno prijavo upnikove terjatve v stečajnem postopku, kot izhaja iz končnega seznama preizkusnih terjatev in sklepa o preizkusu terjatev, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje pravde v tej terjatvi.
Priznanje terjatve s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, saj se tako v pravdnem postopku kot stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPUOOD člen 18. ZDR člen 131, 131/1. KPPI člen 21.
regres za letni dopust - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - terjatev iz delovnega razmerja - odgovornost družbenikov izbrisanih družb - solidarna odgovornost aktivnih družbenikov
Prvi toženec (aktivni družbenik izbrisane družbe) je tožniku odgovoren za izpolnitev obveznosti, ki ga je do njega imela izbrisana družba. Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP je namreč določal, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznosti, ki jih je imela pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Okoliščina, da prvi toženec ni izvrševal pooblastil, ki jih je imel kot edini družbenik in direktor izbrisane družbe, ne more pomeniti, da ga ni možno šteti za aktivnega družbenika v smislu določb šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/9, 12, 12/8, 15, 15/2. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2.
državna štipendija - ugotavljanje pogojev za priznanje pravice - materialni položaj - oče - polnoletni otrok - dolžnost preživljanja - samostojno gospodinjstvo - starši
V obravnavanem primeru je tožnica (vlagateljica za dodelitev državne štipendije) polnoletna oseba, ki zato ni dodeljena v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, starši pa so jo dolžni preživljati, ker še ni dopolnila 26 let in se redno šola. To pa ne pomeni, da se tožnico upošteva kot samsko osebo iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS. Bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi je namreč to, da so tožnico še vedno dolžni preživljati starši. Pri določitvi oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, je potrebno upoštevati tudi starše oziroma, ker ne živijo v zakonski skupnosti, enega od njiju, to je tistega, pri katerem ima tožnica prijavljeno stalno prebivališče, kot to izhaja iz 9. odstavka 10. člena ZUPJS. Ker ima tožnica stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot njen oče, to pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z ugotovitvijo dohodka na družinskega člana za priznanje pravice do državne štipendije poleg tožnice upošteva tudi njen oče, in to kljub temu, da je tožnica predložila potrdilo iz gospodinjske evidence, da živi v ločenem oziroma samostojnem gospodinjstvu.
invalidnost - I- kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Prvotožnik je v delokrogu svojega poklica avtomehanika še zmožen opravljati delo z vsemi ugotovljenimi omejitvami s polnim delovnim časom. Pri prvotožniku je tako delovna zmožnost zmanjšana, ni pa še popolnoma izgubljena. Pri njem je zato podano stanje iz 3. alinee 2. odstavka (III. kategorija invalidnosti), ne pa stanje iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 in I. kategorija invalidnosti.
ZDR člen 73, 73/1, 73/2. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Tožena stranka in tožničin delodajalec nista v nobenem pogodbenem odnosu, med njima ni prišlo niti do prenosa zaposlenih niti do prenosa delovnih sredstev niti do prenosa dejavnosti. Med obema navedenima pravnima subjektoma ni prišlo do pravnega prenosa podjetja oziroma dela podjetja, ki bi ohranilo ekonomsko entiteto, zato s prevzemom čiščenja vrtca s strani tožene stranke ni prišlo do spremembe tožničinega delodajalca v smislu 73. člena ZDR oziroma Direktive sveta 2001/27 ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetja ali obratov. Ker do prenosa oziroma prevzema delavcev ni prišlo, tožena stranka v tem sporu nima pasivne legitimacije, zato je tožničin zahtevek na ugotovitev, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi in na ugotovitev, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, neutemeljen.
Sodišče je v socialnem sporu dolžno o zadevi meritorno razsoditi. Le v primeru, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, lahko sodišče prve stopnje uporabi 1. alineo 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 in upravni akt odpravi ter naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta. Meritorno odločanje o pravicah iz socialnih zavarovanj je primarna pristojnost sodišča, uporaba 1. alinee 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 pa je izjema od tega pravila, ki jo je mogoče uporabiti le ob določenih omejitvah, kar pa mora sodišče posebej utemeljiti.
V predsodnem postopku je že tožena stranka razčiščevala dejansko stanje in sprejela odločitev (o odmeri starostne pokojnine), ki je bila predmet presoje pred sodiščem. Tudi sodišče je v zadevi izpeljalo obširen dokazni postopek z zaslišanjem tožnika, prič in s pridobitvijo dodatne dokumentacije. Glede na izveden dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje ni bilo nobenega utemeljenega razloga, da bi sodišče zadevo ponovno posredovalo toženi stranki v upravno odločanje, zato bi moralo sodišče prve stopnje meritorno razsoditi o sporni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da je sodelavcu, brez računov in brez takojšnjega prejema plačila, izdala blago. Prodajalkam je bilo dovoljeno izdati blago vsem zaposlenim, brez računa ter z odlogom plačila. Tožnica je sama sanirala dolg, ki je nastal zaradi neplačila dolga sodelavca. Takšno izdajanje blaga je bilo dopustno, zato ne gre za kršitev delovnih obveznosti, ki tudi, če bi obstajala, ne bi pomenila dovolj resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožeča stranka s svojim ravnanjem tako ni kršila niti določb 31. in 35. člena ZDR, prav tako pa je ravnala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto poslovodje, zato ni bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
nedovoljena pritožba – poziv na prevzem pravde – napačen pravni pouk
Ravnanje sodišča prve stopnje – poziv na prevzem pravde – nima narave sklepa sodišča, temveč gre za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, z njim pa se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank.
Za odločitev o stroških je odločilno vprašanje, ali je tožnik uspel v postopku glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Iz izreka sodbe izhaja, da je tožnik le delno uspel. Sodišče prve stopnje je namreč odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Tožnik pa ni uspel z zahtevkom na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine. Ker je bila tožba potrebna, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik v postopku uspel v višini 50 %.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
Potem ko je začel veljati ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja v višini regresa za letni dopust za delavce tožene stranke (javnega zavoda), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke, ki je bila sklenjena 18. 3. 1993 in se je začela uporabljati 19. 3. 1993, torej po uveljavitvi ZNOIP, je nična.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o Uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 4, 4/1, 5, 10, 10/1, 10/1-3, 16, 17, 18, 20, 20/2, 21, 21/2, 23. ZIZ člen 13, 17, 40.
evropski nalog za izvršbo - ugovori - zavrnitev izvršbe
Pod nobenim pogojem se sodba ali njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine (drugi odstavek 21. člena Uredbe). Iz teh razlogov so pravno neupoštevne pritožbene navedbe v smeri, da dolžnik z upnikom nikoli ni bil v nobenem poslovnem razmerju. Prav tako v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev izvršbe po prvem odstavku 21. člena Uredbe. Pritožbeni razlogi v smeri očitnih procesnih kršitev pri izdaji konkretne sodne odločbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo niso pravno upoštevni, kar pomeni (da četudi držijo), da predloga za izvršbo zaradi teh eventualnih kršitev ni mogoče zavrniti.
ZDR člen 73, 73/1, 73/2. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Med vrtcem in delodajalcem tožeče stranke je prišlo do prevzema dejavnosti čiščenja in trajnega prevzema delavcev skladno s 1. in 2. odstavkom 73. člena ZDR. S pogodbo o čiščenju prostorov sklenjeno med Vrtcem in toženo stranko pa ni prišlo ne do prevzema dela dejavnosti, ne do prevzema sredstev in tudi ne do prevzema delavcev. Med delodajalcem tožeče stranke in toženo stranko ni bil sklenjen noben pravni posel. Zato med toženo stranko in delodajalcem tožeče stranke, kakor tudi med toženo stranko in vrtcem, ni prišlo do prevzema dejavnosti in prevzema delavcev. Ker do prenosa oziroma prevzema delavcev ni prišlo, tožena stranka v tem sporu nima pasivne legitimacije, zato je tožničin zahtevek na ugotovitev, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in na ugotovitev, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, neutemeljen.
Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena, skupaj s pozivom, v katerem je bila opozorjena, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen in da mora iz obrazložitve izhajati, ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Sodišče je prejelo neobrazložen odgovor na tožbo Tožena stranka je celo sama navedla, da ne nasprotuje tožbenemu zahtevku, da se zaveda svojih obveznosti, da pa izvaja sanacijski program in bodo s kupnino nepremičnine poravnali vse obveznosti do upnikov. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo je treba tožničine trditve, podane v tožbi, šteti za resnične, pri čemer tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica in niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi.
Tožnica je v tožbi navedla, da je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar ji odpravnina pripada na podlagi določil 109. člena ZDR, tožnica pa je tudi predložila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, iz katere izrecno izhaja, da je upravičena do odpravnine, ki mora biti izplačana do konca odpovednega roka. Zato je tožničin zahtevek na plačilo odpravnine utemeljen.