ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - fikcija vročitve - vročitev dokončnega upravnega akta
ZDSS-1 v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožbo vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Ker sta bili obe tožbi vloženi po izteku 30-dnevnega zakonsko določenega roka prepozno, je potrebno tožbi zavreči (274. čl. ZPP). Dejstvo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, pa na samo odločitev nima nobenega vpliva.
denarna socialna pomoč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri presoji utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka iz naslova denarne socialne pomoči je potrebno razčistiti dejansko stanje, ali so denarna sredstva na računu tožničinega moža njegovi prihranki in gre tako za premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ali pa so v teh zneskih tudi prihranki tožničine tašče, lastnice kmetije, s katero upravlja njen sin, tožničin mož.
Subvencija, ki je bila izplačana na TRR tožničinega moža, je namenjena za delovanje kmetije in gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti. Sredstva se porabijo za plačilo raznih surovin in materiala, vendar je potrebno ostanek sredstev šteti kot prihranek nosilca kmetijske dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076733
OZ člen 84, 619.
podjemna pogodba – konkretizacija napak – knjiga obračunskih izmer – prevzem del – zapadlost terjatve – razlaga pogodbe
Končni obračun del kot oblika poravnave med strankama, na katerega se sklicuje pritožba, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Podlaga za plačilo cene po podjemni pogodbi je opravljeno delo.
Upoštevaje, da je tožeča stranka dela po Pogodbi v celoti in pravilno opravila, pravična podelitev bremen med pogodbenima strankama terja razlago drugega odstavka 6. člena Pogodbe na način, da račun tožeče stranke zapade v plačilo v šestdesetih dneh po potrditvi situacije oziroma računa. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom terja plačilo zakonskih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga, kar je po izteku pogodbeno dogovorjenega roka.
Toženka je bil upravičena do otroškega dodatka. Po naknadnem preverjanju podatkov o dohodkih je CSD po uradni dolžnosti obnovil postopek zaradi novih dejstev in izdal novo odločbo, da se zmanjša višina otroškega dodatka. Ko je CSD izvedel, da je toženkin sin dopolnil 26 let, je izdal novo odločbo, da je toženka upravičena do otroškega dodatka v zmanjšani višini. Ker pa toženkina hči ni več imela statusa študenta oziroma dijaka, je toženka izgubila upravičenje do otroškega dodatka od določenega dne. Vse odločbe tožeče stranke so postale dokončne in pravnomočne. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je toženka dolžna povrniti preveč izplačani otroški dodatek, utemeljen (103. čl. ZSDP in 190/3. čl. OZ).
ZIZ člen 15, 53, 55, 56, 56/1. ZPP člen 7, 156, 285. ZOdvT tarifna številka 3467.
ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku – prekluzija - smiselna uporaba ZPP - stroški postopka - krivdno povzročeni stroški
Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku zelo omejeno. V izvršilnem postopku namreč na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena in določbe 56. člena ZIZ velja na eni strani breme vložitve obrazloženega ugovora, na drugi strani pa breme prekluzije. Prvo pomeni, da mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik pa je v ugovoru dolžan navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve.
Če bi dolžnik v tem postopku po izteku ugovornega roka zatrjeval nova konkretna plačila, to iz stališča 56. člena ZIZ pomeni kršitev pravila prekluzije v izvršilnem postopku. Ker ZIZ v tem delu ugovornega postopka določa sistem prekluzij, je materialno procesno vodstvo iz 285. člena ZPP potrebno razumeti le v okviru dovoljenih mej prekluzij.
Zakonodajalec je ob sprejetju ZOdvT resnično zasledoval sistem nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike in stranke spodbujal k čim hitrejši rešitvi zadeve, vendar pa ZOdvT ne izključuje določb ostalih zakonov, ki za posamezen postopek urejajo pravila plačila stroškov postopka. Kolikor pride do krivdnega dejanja stranke ali pa preložitve oziroma ponovnega naroka iz razloga, ki se je primerila stranki, in s tem pride do podaljšanja teka sodnega postopka, tako nastali stroški vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku.
ZSVarPre člen 6, 24, 24/1, 27, 27/1, 66. ZUPJS člen 17, 17/1, 29, 30, 51. ZDIU12 člen 4, 4/5.
denarna socialna pomoč - javna listina - nepremičnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izključitveni razlog - interventni ukrepi
Denarna socialna pomoč se po 1. odstavku 27. člena ZSVarPre ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki velja od 1. 1. 2012, pa je v 5. odstavku 4. člena določil, da se ne glede na 1. odstavek 27. člena ZSVarPre v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da vlagatelj, tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, do le-te ni upravičen, če ima (vlagatelj oziroma njegovi družinski člani) prihranke oziroma premoženje, ki presegajo navadeno vrednost. V tem primeru je namreč podan izključitveni razlog, zaradi katerega se denarna socialna pomoč ne dodeli.
V konkretni zadevi je glede upravičenosti tožnice oziroma njene družine do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev potrebno odgovoriti
na vprašanje, ali je tožničin sin, ki je mladoleten in se šola, in se zato poleg tožnice šteje med osebe, katerih premoženje se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, oziroma v družino vlagatelja, lastnik premoženja, ki ni izključeno iz upoštevanja premoženja po ZSVarPre, ki dosega oziroma presega znesek 13.780,00 EUR.
Ko bo v navedeni smeri ugotovljeno dejansko stanje, bo sodišče prve stopnje lahko presodilo, ali je v obravnavanem primeru podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre, zaradi katerega tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078275
ZVK člen 13.
zahtevek na prepoved oglaševanja - nelojalna konkurenca – nastop na trgu - prospekt
Zmotno je stališče, da je za obstoj konkurenčnega razmerja pomembna stopnja prepoznavnosti izdelka tožeče stranke na trgu. Z nastopom na trgu je treba razumeti vsako aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja.
Prospekt ne predstavlja dokaza, da je tožena stranka v njem navedene fotografije in slike uporabljala za trženje svojih izdelkov oziroma izdelkov, ki jih je sama izdelala in ne izdelkov tožeče stranke, ki jih je prodajala preden je začela proizvajati svoje izdelke.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o Uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 4, 4/1, 5, 10, 10/1, 10/1-3, 16, 17, 18, 20, 20/2, 21, 21/2, 23. ZIZ člen 13, 17, 40.
evropski nalog za izvršbo - ugovori - zavrnitev izvršbe
Pod nobenim pogojem se sodba ali njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine (drugi odstavek 21. člena Uredbe). Iz teh razlogov so pravno neupoštevne pritožbene navedbe v smeri, da dolžnik z upnikom nikoli ni bil v nobenem poslovnem razmerju. Prav tako v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev izvršbe po prvem odstavku 21. člena Uredbe. Pritožbeni razlogi v smeri očitnih procesnih kršitev pri izdaji konkretne sodne odločbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo niso pravno upoštevni, kar pomeni (da četudi držijo), da predloga za izvršbo zaradi teh eventualnih kršitev ni mogoče zavrniti.
Procesni pobotni ugovor je v pravnem smislu izjava, naslovljena na sodišče in sodišče mora ugotoviti (ne)obstoj obeh terjatev, kar izhaja tako iz tretjega odstavka 319. člena ZPP (če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna) in tretjega odstavka 324. člena ZPP (izrek sodbe obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota). Kolikor pa sodišče ugotovi, da obstoji le tožnikova terjatev, pobotna terjatev pa ne, potem izrek ni več tričlenski, ampak sodišče 1. ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke in 2. ugotovi, da ne obstoji toženčeva terjatev. Če pa sodišče ugotovi, da tožnikova terjatev ne obstoji, zgolj zavrne tožnikov zahtevek in se o pobotnem ugovoru ne izreka.
ZPIZ-1 člen 94, 163, 390, 397. ZPIZ člen 123, 124.
čakanje na zaposlitev na drugo ustrezno delo - nadomestilo po ZPIZ/92 – ustavitev izplačevanja nadomestila
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru pri presoji, ali je toženec pravilno tožniku ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, zavzelo stališče, da je zakonita ustavitev izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu šele takrat, ko je zavarovancu istočasno priznana nova ali drugačna pravica iz naslova invalidnosti. Glede na navedeno je v konkretnem primeru, ne glede na to, da gre za nadomestilo, ki je višje od nadomestila za invalidnost in da so pogoji za pridobitev tega nadomestila v ZPIZ/92 drugačni kot pogoji za pridobitev nadomestila za invalidnost v ZPIZ-1, nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu pravilno ustavljeno z dnem 21. 3. 2011, ker je toženec tožniku pravico do nadomestila za invalidnost priznal od 22. 3. 2011.
zavrženje tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - napačna navedba tožene stranke - poprava tožbe
Tožeča stranka, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo, ker mu delodajalec ni izplačal nobene plače, niti ničesar drugega in je skladno z določbo 112. člena ZDR podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi napačno navedbo tožene stranke lahko popravila vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo (37. člen ZDSS-1). Zato tožbe zaradi navedene pomanjkljivosti ni mogoče zavreči.
Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena, skupaj s pozivom, v katerem je bila opozorjena, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen in da mora iz obrazložitve izhajati, ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Sodišče je prejelo neobrazložen odgovor na tožbo Tožena stranka je celo sama navedla, da ne nasprotuje tožbenemu zahtevku, da se zaveda svojih obveznosti, da pa izvaja sanacijski program in bodo s kupnino nepremičnine poravnali vse obveznosti do upnikov. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo je treba tožničine trditve, podane v tožbi, šteti za resnične, pri čemer tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica in niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi.
Tožnica je v tožbi navedla, da je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar ji odpravnina pripada na podlagi določil 109. člena ZDR, tožnica pa je tudi predložila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, iz katere izrecno izhaja, da je upravičena do odpravnine, ki mora biti izplačana do konca odpovednega roka. Zato je tožničin zahtevek na plačilo odpravnine utemeljen.
V izreku odločbe je prišlo do očitne pisne napake pri zapisu datuma, od kdaj naprej ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Pravilen datum med strankama ni sporen. Tožena stranka je pisno napako pravilno odpravila s sklepom o popravi, saj sme organ, ki je izdal odločbo oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih (223. čl. ZUP). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tega sklepa ni utemeljen.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - poziv sodišča- prekluzivni rok - predlog za izvršbo zoper družbenika izbrisane družbe
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil upnik s sklepom z dne 10.11.2011 (ki ga je prejel 15.11.2011) pozvan, naj v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali predložitev seznama dolžnikovega premoženja ter bil opozorjen na pravne posledice zamude roka. Ker za upnika niti ni sporno, da v določenem prekluzivnem roku (ki pomeni, da se prepozno opravljeno procesno dejanje ne upošteva) ni postopal po sklepu sodišča, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi petega odstavka 45. člena ZIZ izvršbo ustavilo in posledično prepozen upnikov predlog z dne 28.6.2012 za nadaljevanje obravnavanega izvršilnega postopka zavrglo.
Pravilno je pravostopno sodišče presodilo, da do plačila obresti na plačani DDV tožeča stranka ni upravičena niti po pravni podlagi iz 193. člena OZ. V skladu z navedeno določbo je treba v primeru vračanja tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, plačati zamudne obresti od dneva vložitve zahtevka, če je bil pridobitelj nepošten, pa od dneva pridobitve. Od tedaj dalje, ko pridobitelj izve ali bi lahko izvedel, da je nekaj pridobil neupravičeno, postane nepošten.
nedovoljena pritožba – poziv na prevzem pravde – napačen pravni pouk
Ravnanje sodišča prve stopnje – poziv na prevzem pravde – nima narave sklepa sodišča, temveč gre za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, z njim pa se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank.
Tožeča stranka je v tožbi navedla, da ji je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka tožeči stranki odpravnine ni izplačala, zato je tožeča stranka upravičena do odpravnine na podlagi določil 109. člena ZDR.
Sodišče je v socialnem sporu dolžno o zadevi meritorno razsoditi. Le v primeru, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, lahko sodišče prve stopnje uporabi 1. alineo 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 in upravni akt odpravi ter naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta. Meritorno odločanje o pravicah iz socialnih zavarovanj je primarna pristojnost sodišča, uporaba 1. alinee 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 pa je izjema od tega pravila, ki jo je mogoče uporabiti le ob določenih omejitvah, kar pa mora sodišče posebej utemeljiti.
V predsodnem postopku je že tožena stranka razčiščevala dejansko stanje in sprejela odločitev (o odmeri starostne pokojnine), ki je bila predmet presoje pred sodiščem. Tudi sodišče je v zadevi izpeljalo obširen dokazni postopek z zaslišanjem tožnika, prič in s pridobitvijo dodatne dokumentacije. Glede na izveden dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje ni bilo nobenega utemeljenega razloga, da bi sodišče zadevo ponovno posredovalo toženi stranki v upravno odločanje, zato bi moralo sodišče prve stopnje meritorno razsoditi o sporni zadevi.
invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - plačilo prispevkov - prispevki - invalid III. kategorije - delo s skrajšanim delovnim časom
ZPIZ-1 v 1. odstavku 159. člena v zvezi s 1. odstavkom 93. člena določa, da se zavarovancu, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Za odgovor na vprašanje, ali je tožnica upravičena do izplačevanja delne invalidske pokojnine, je glede na citirano določbo 1. odstavka 159. člena ZPIZ-1 bistvenega pomena, ali je tožnica na delu izvršne direktorice pričela delati s skrajšanim delovnim časom, ne pa ali so na dan pričetka dela oziroma ob vložitvi zahteve za pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine plačani prispevki, ob dejstvu, da tožnica izpolnjuje zahtevane pogoje pokojninske dobe, določene v 66. členu ZPIZ-1.
Glede na to, da je tožnica pričela delati s krajšim delovnim časom od polnega, ji je potrebno priznati pravico do izplačila delne invalidske pokojnine.