zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve - znaki duševne bolezni - duševna motnja - ogrožanje
Ugotovitev sodišča, da pri udeleženki duševna motnja ni prisotna, iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, zato je podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Ker je sodišče navedeno ugotovitev iz izvedeniškega mnenja zmotno povzelo, se ni ukvarjalo z ostalimi okoliščinami oz. ravnanji udeleženke, ki so utemeljevala njen sprejem v Psihiatrično bolnišnico Begunje.
naknadno najdeno premoženje - dodaten sklep o dedovanju - spor o obsegu zapuščine
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde novo premoženje, sodišču ni potrebno opraviti nove zapuščinske obravnave. Ker pa je v konkretnem primeru bilo že iz same vloge predlagatelja razvidno, da premoženje, ki naj bi bilo predmet dodatnega sklepa o dedovanju po zapustniku, sploh ne spada v zapustnikovo premoženje, saj naj bi s tem premoženjem zapustnik že razpolagal z izročilno pogodbo, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati voljo ostalih dedičev. Obstoj oz. obseg zapuščine je namreč eno od temeljnih vprašanj, ki se obravnava v zapuščinskem postopku.
določitev meje – priposestvovanje - dobra vera – posest na temelju zakupne pogodbe
Ker zakupna pogodba brez dvoma ni pravni naslov, ki bi zakupniku omogočil pridobitev lastninske pravice na zakupljeni stvari, predlagateljeva posest ni bila zakonita in je takšna postala šele potem, ko sta predlagatelja sklenila kupoprodajno pogodbo.
kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – nadomestilo za nezakonito priobčevanje zaščitenih glasbenih del javnosti – avtorski honorar – tarifa – višina nadomestila
Določilo 159. člena ZASP uporabniku nalaga dolžnost obveščanja tožnika glede uporabe avtorsko varovanih del. To pomeni, da je potem, ko je tožnik dokazal, da je toženec javnosti nezakonito priobčeval avtorsko zaščitena glasbena dela, dokazno breme, da je avtorska dela prenehal uporabljati, prešlo na toženca.
nasprotna tožba – odgovor na nasprotno tožbo - trditvena podlaga - neupravičena obogatitev - menično poroštvo
Kljub skupnemu obravnavanju je potrebno opozoriti, da postopka po tožbi in po nasprotni tožbi ohranjata svojo samostojnost; pripravljalne vloge v enem postopku tako niso upoštevane pri odločanju v drugem. Glede procesnih in materialnopravnih učinkov se nasprotna tožba šteje za samostojno tožbo, zoper katero je npr. v izogib izdaji zamudne sodbe potrebno vložiti poseben odgovor na tožbo, kljub temu da prerekanje terjatve tožene morda izhaja že iz vlog tožnika po primarni tožbi.
Poroštvo z menično zavezo je sicer samostojen pravni posel, ki pa je vezan na pogoje temeljnega pravnega posla. Ker je obveznost po temeljni pogodbi prenehala, je bila tožeča stranka z unovčenjem menice neupravičeno obogatena, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevku po nasprotni tožbi pravilno ugodilo.
predujem - stroški stečajnega postopka - rok za plačilo predujma - podaljšanje roka - vložitev pritožbe
Rok za plačilo predujma je bil v sklepu določen na petnajst dni. Proti temu sklepu se je dolžnik pritožil, s čimer je dosegel, da se je rok za plačilo predujma podaljšal, in sicer ne do izdaje sklepa pritožbenega sodišča, pač pa za nadaljnjih petnajst dni od vročitve tega sklepa dolžniku.
dokazni postopek - vpogled v drug spis - načelo kontradiktornosti – upoštevanje izvedeniškega mnenja, pridobljenega v drugem postopku
Zmotno je stališče, da sodišče prve stopnje v dokaznem postopku zaradi nasprotovanja tožeče stranke ne bi smelo vpogledati v drug spis in tam obravnavano izvedeniško mnenje. Glede na to, da je tožeča stranka imela možnost sodelovati v tem drugem postopku, biti navzoča ob izvajanju tega dokaza in se o mnenju tudi izjaviti, načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071736
OZ člen 39. ZPP člen 285. ZMZPP člen 8, 19, 20.
izpolnitev pogodbene obveznosti - dvostranska vzajemna pogodba - podlaga pogodbe - naknadno odpadla podlaga - ničnost pogodbe - materialno procesno vodstvo - spor z mednarodnim elementom - uporaba prava
Če je toženka iztožila izpolnitev pogodbene obveznosti, je tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva izpolnitev nasprotnega izpolnitvenega ravnanja, utemeljen. Če je toženka iztožila predmetno blagovno znamko na drugi pravni podlagi, je s tem (naknadno) odpadla kavza predmetnega dogovora z dne 5.2.2007. Z odpadom kavze je prenehal veljati tudi dogovor z dne 5.2.2007, saj je pogodba brez podlage nična. Pri vzajemnih pogodbah je kavza v vzajemnosti - pogodbena stranka prevzema svojo obveznost zaradi nasprotne izpolnitve.
Drži, da se je tožnica pri uveljavljanju ničnosti pogodbe opirala na splošno določilo 86. člena OZ, po katerem so nične pogodbe, ki nasprotujejo Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Pri tem se je sklicevala na kršitev načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zlorabo položaja v odnosu do tožnice (7. člen OZ) in na kršitev načela enake vrednosti dajatev (8. člen OZ). Navedena splošna moralna načela so v OZ upoštevana in konkretizirana z nekaterimi posebnimi instituti ničnosti, ko že zakon izrecno prepoveduje določena nemoralna ravnanja. Med njimi je tudi oderuška pogodba (119. člen OZ), na katero se je glede na trditveno in dokazno podlago strank pri odločanju pravilno naslonilo sodišče prve stopnje. Tožeči stranki v tožbi ni treba navesti pravne podlage tožbenega zahtevka. Če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP). Samo mora ugotavljati, ali v tožbi zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katere koli izmed pravnih norm, ki pridejo v poštev za obravnavani primer (odločba US RS Up 108/04 z dne 8. 9. 2005). Prav to je sodišče v obravnavanem primeru storilo in so pritožbeni očitki o kršitvah načela dispozitivnosti (2. člen ZPP), češ da je odločalo mimo postavljenega zahtevka, neutemeljeni.
Tudi zatrjevane kršitve razpravnega načela pritožbene sodišče ne najde. Pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je tožnica podala zadostno trditveno podlago za presojo zahtevka po materialnopravni določbi 119. člena OZ o oderuški pogodbi. Tožbene navedbe vsebujejo trditve o objektivnem elementu oderuštva – obstoju očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo (cena stanovanja oziroma kupnina ni dosegla niti 50 % cene stanovanj na trgu) in subjektivnih elementih oderuštva: o posebnih okoliščinah na strani tožeče stranke – nezadostni izkušenosti tožnice kot starejše in nevešče osebe pri nepremičninskih poslih – ter o tem, da je tožena stranka za te okoliščine na strani tožene stranke vedela in jih namenoma izkoristila za pridobitev koristi v svojo korist, saj je pod ceno kupljeno stanovanje v kratkem prodala za bistveno višjo ceno.
Pri odločanju je sodišče vezano na trditveno in dokazno podlago, ki jo ponudita obe pravdni stranki.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL0074146
ZIKS člen 145. ZEN člen 8.
vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi – delitev parcel – evidentiranje parcel v zemljiškem katastru
Ekonomično in zato pravilno je postopanje sodišča, ki je v sklepu odločilo tudi o tem, kdo je novo nastale parcele dolžan vrniti, ne da bi čakalo, da so spremembe evidentirane v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
denarna odškodnina - objava sodbe ali popravka - protipravnost - žaljivost - žaljiva obdolžitev - razžalitev dobrega imena in časti
Dejanje, ki bi sicer predstavljalo žalitev, izgubi element protipravnosti, če se je kdo o kom žaljivo izrazil, med drugim pri izvrševanju časnikarskega poklica, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če to ni bilo storjeno z namenom zaničevanja.
Žaljiva obdolžitev izgubi element protipravnosti, če storilec dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Slednje pa še ne izključuje razžalitve.
krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost v odškodninskih sporih - huda telesna poškodba kot predpostavka za določitev krajevne pristojnosti
Zlom gležnja brez posebnih komplikacij po ustaljeni sodni praksi, ki se opira na Fischerjevo tabelo, ne predstavlja hude poškodbe, temveč le srednjo hudo poškodbo. Ker ne gre za hudo poškodbo tako tudi ni podana krajevna pristojnost po drugem odstavku 52. člena ZPP.
odgovornost železniškega prevoznika – nesreča pri vstopanju na vlak – objektivna odškodninska odgovornost – ekskulpacijski razlogi
Po stališču pravne teorije je odškodninska odgovornost železniškega prevoznika za poškodbe potnika objektivne narave.
Očitana opustitev preiskave zatrjevanega škodnega dogodka in seznanitve policije ne more utemeljiti odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke za vtoževano škodo zaradi očitnega pomanjkanja vzročne zveze med očitanim ravnanjem (ki časovno sledi zatrjevanemu škodnemu dogodku) in zatrjevanim škodnim dogodkom.
odškodninska odgovornost delodajalca – varno delo – odločba ZPIZ - invalid – protipravnost – poslabšanje zdravstvenega stanja - zastaranje
Tožnik je od dokončnosti in pravnomočnosti odločbe ZPIZ vedel, da mu nastaja škoda na zdravju, ker tožena stranka ni izvršila odločbe v zvezi z njegovo invalidnostjo in ga prerazporedila na ustrezno delovno mesto. Od takrat dalje je tožnik vedel za škodo in njenega povzročitelja, saj je zaradi dela na neustreznem delu trpel hude bolečine v nogi in je bil zato prisiljen jemati protibolečinske tablete.
Tožnik je upravičen do odškodnine le za tisto škodo, ki jo je utrpel zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke tri leta pred vložitvijo tožbe. Ugovor zastaranja terjatve za škodo, ki jo je tožnik utrpel več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, je utemeljen (tožnik je vedel tako za škodo kot za povzročitelja), ni pa utemeljen ugovor zastaranja za škodo, ki je nastajala zadnje tri leta pred vložitvijo tožbe.
ZZK-1 člen 100.a, 111, 111/2, 111/3, 133, 133/1. ZGO-1 člen 159, 159/1.
odločba o izreku inšpekcijskega ukrepa - obvestilo državnega organa - odločanje zemljiškoknjižnega sodišča po uradni dolžnosti
V skladu z določbo 159. člena ZGO-1 je potrebno poleg obvestila sodišču vselej poslati tudi odločbo o izrečenem inšpekcijskem ukrepu. Ker slednja vsebuje vse relevantne podatke za odločitev o predlagani zaznambi nedovoljene gradnje, obvestilu ni mogoče pripisovati takega pomena kot sicer velja za zemljiškoknjižni predlog.
oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje - odškodnina
Kot premoženje, ki se upošteva pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi (visok) znesek prejete odškodnine.