Toženec v 15 dneh ni dvignil pošiljke, zato mu je vročevalec po poteku tega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku, skladno z opozorilom na obvestilu pa se je štelo, da mu je bila tožba vročena s 13. 9. 2024, ko se je iztekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke.
Dedno nevreden je, kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku. Pri ugotavljanju dedne nevrednosti po tej podlagi so merodajne določbe kazenskega prava. Dedno je nevreden, ne kdor je vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, ampak tisti, ki je zapustniku naklepno vzel oziroma naklepno poskusil vzeti življenje.
Pravnomočno je bilo torej razsojeno, da je oporoka veljavna in da se zato zavrne tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev in tožbeni zahtevek za njeno neveljavnost, ker med drugim vsebuje lastnoročni podpis oporočitelja oziroma zapustnika v navzočnosti dveh prič. Ker je tako, ni mogoč nasproten zaključek oziroma da na oporoki ni oporočiteljev podpis oziroma da je ta ponarejen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00085470
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 347, 347/2-1, 347/2-4. ZPP člen 139, 139/6. OZ člen 5, 7, 7/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju - zakonita predkupna pravica - solastništvo nepremičnine - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - obvestilo predkupnemu upravičencu - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - pravila vročanja - dokazna moč javne listine - načelo vestnosti in poštenja - vročanje v hišni predalčnik - dejanski prejem sodnega pisanja
Predkupna pravica je enostransko oblikovalno upravičenje do nakupa stvari, ki se aktivira šele, ko lastnik stvari sprejme odločitev o prodaji stvari. V stečajnem postopku so posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice oblikovana v 347. členu ZFPPIPP.
Upraviteljica je obvestilo o javni dražbi s predpisanimi opozorili pravočasno in na zanesljiv način (s priporočeno pošto) poslala predkupni upravičenki, ki se je s svojim ravnanjem (z odstranitvijo hišnega predalčnika) sama izpostavila tveganju, da se bo lahko dejansko seznanila z vsebino pisanja.
Iz pisanja predkupne upravičenke je razvidno, da je pisanje prejela, zato se tudi ne more uspešno sklicevati na kršitev pravil o vročanju.
Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli Obligacijskega zakonika in v z njihovim namenom (prvi odstavek 7. člena OZ). Med temeljnimi načeli ima posebno težo načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Do prekoračitve temeljnega upravičenja pride, če nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje preseže meje njegovega upravičenja ter poseže v pravico tretjega.
ZG člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2. ZP-1 člen 8, 15, 15/2, 15a. KZ-1 člen 30.
odgovornost pravne osebe za prekršek - opis dejanja - dejanska zmota - odgovorna oseba - dolžno nadzorstvo - opustitev dolžnega nadzorstva - opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe
Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - postopek zavarovanja - namen postopka - načelo hitrosti postopka - varstvo upnikov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze - odpadla kavza - nagib za darilo - razveza zakonske zveze - obstoj verjetnosti terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Načelo hitrosti postopka zavarovanja ni samo samo sebi namen. Namenjeno je varstvu upnikovega položaja. S takojšnjo zavrnitvijo predloga, kadar sodišče dvomi o verjetnosti izkazanosti tožnikovih trditev, ne da bi pred tem (vsaj) vzpostavilo kontradiktornost (in počakalo na trditve tožene stranke), sodišče upnikovega položaja v ničemer ne zavaruje.
Čeprav je tožnik po mnenju pritožbenega sodišča torej verjetno izkazal potrebne predpostavke za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče ne more samo ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe, za kar se zmotno zavzema pritožba. Če bi o izdaji prvič odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč s tem onemogočilo ugovorni postopek.
ZPP člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/4, 270, 270/1, 270/1-9.
sodni rok - začetek teka roka - prošnja za podaljšanje roka - roki določeni po dnevih
ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.
stečajni upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - stečaj zapuščine brez dedičev - razrešitev stečajnega upravitelja - pritožba razrešenega stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti - sorazmernost - zastoj v postopku - oškodovanje stečajne mase - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - dejanska neaktivnost - podaljšanje
Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP je razlog za razrešitev vsaka kršitev obveznosti upravitelja. Vendar je pri uporabi tega pravila treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico. Glede na navedeno materialno pravno podlago in stališča pravne teorije je treba v konkretnem primeru presoditi zlasti, kako so zatrjevane upraviteljeve kršitve vplivale na potek postopka in ali so povzročile škodo za stečajno maso.
Niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri, da je razlika med osebnim stečajem in stečajem zapuščine, kjer upravitelj nima nikogar, ki bi lahko odgovoril na vprašanja glede premoženja, izpostavil je tudi vprašanje pietete do pokojnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upravitelj že ob predložitvi otvoritvenega poročila dne 20. 2. 2023 razpolagal s podatki o premoženju, katerega (so)lastnik je bil pokojni, ki je po podatkih spisa umrl 13. 2. 2020. Upravitelj je v nepremičnine vstopil dne 10. 10. 2023, 21. 5. 2024 in 30. 8. 2024, kot izhaja iz izdanih računov za zamenjavo ključavnic. Pritožbeno sodišče glede na navedeno časovno dinamiko soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da predstavlja tovrstna neaktivnost upravitelja nedopusten zastoj v stečajnem postopku.
Glede na zgoraj opisani časovni potek postopka upravitelj ne more uspeti s pojasnili, da je naletel na dva neodzivna cenilca, da je imel težave pri lociranju nepremičnine v naravi, na nedostopnost katastra, na strokovno napako cenilca ipd. Očitno niti cenilec niti upravitelj nista opravila ogleda nepremičnine na G. cesti v X., zato se je dejansko stanje izkazalo šele po izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in rezultiralo v razdrtju pogodbe ter povzročilo nedopusten zastoj v postopku.
Treba je upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, kar smiselno zatrjuje pritožnica. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani. V ta namen mora sodišče opraviti vsa dejanja, preko katerih bi bilo mogoče vročiti pisanje neposredno stranki in torej postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki (vključno s sklepom o postaviti začasnega zastopnika).
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 56, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 3, 3/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Zatrjevani razlog začasno povečanega obsega dela na področju avtoparka zaradi pričakovanega povečanega obsega investicij v distribucijski sistem električne energije (kar je toženka navajala kot glavni razlog pričakovanega začasno povečanega obsega dela) ob sklenitvi tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni bil podan, saj je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena šele po tem, ko je toženka že vedela, da se bodo investicije znižale z 21 na 12 milijonov EUR.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev izdalo na podlagi ugotovitve, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu niso v ničemer spremenile. Podan je utemeljen sum, da so storili očitano jim kaznivo dejanje, ocenilo pa je dalje tudi, da je pri vseh treh obtožencih še vedno podana realna nevarnost, da bodo na prostosti storili kaznivo dejanje.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 40, 40/1, 40/2, 42, 42/1, 49, 49/5.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - študij spisa - dodatna dokumentacija - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - materialni stroški izvedenca - poštnina
Strokovnih pripomočkov, ki jih je izvedenec navedel (Priporočila in navodila Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko, baza cen Obrtne zbornice Slovenije itd.), ni mogoče šteti za dodatno dokumentacijo. Pridobivanja znanja in tržnih podatkov (razen v izjemnih primerih) ni mogoče ovrednotiti kot zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, temveč je to opravilo že zajeto v postavki izdelave izvedenskega mnenja.
Plačilo za opravljeno zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ne sme biti odvisno od uporabnosti najdenih podatkov v pregledani dokumentaciji.
Nestrinjanje stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ter podajanje vsebinskih pripomb, uperjenih zoper pravilnost izdelanega izvedenskega mnenja, ne more biti upošteven razlog za odklanjanje plačila nagrade in nižje ovrednotenje zahtevnosti pisne izdelave izvida in mnenja.
Strošek poštnine spada med preostale materialne stroške, ki se ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo.
Tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje lahko gre za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje.
ničnost notarskega zapisa - skupno premoženje zakoncev - prava pogodbena volja - izvedenec gradbene stroke - oderuška pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da navedena delitev skupnega premoženja ne nasprotuje prisilnim prisilnim predpisom in moralnim načelom ter posledično ni nična (86. člen OZ). Določbe DZ na katere se sklicuje pritožba (68. člen, 71. člen in 74. člen DZ) so namreč uporabljive le, kadar sodišče na predlog enega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev v okviru pravdnega postopka ugotavlja obseg skupnega premoženja in deleža pravdnih strank na njem, ne pa tudi kadar bivša zunajzakonska partnerja skupno premoženje razdelita na podlagi sporazuma, kot je bilo to v danem primeru.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da situacije, kot je konkretna, ko je postopek začet na predlog in ustavljen zaradi smrti nasprotne udeleženke, zakon ne ureja, ureja pa nasprotno situacijo, primer ustavitve postopka in posledično breme kritja stroškov, ko je postopek uveden po uradni dolžnosti. V posledici slednjega, je s sklepanjem po nasprotnem argumentu, predlagateljica tista, ki je dolžna kriti stroške nastale s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZIZ člen 32, 32/1, 58, 58/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6.
nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - ugovor dolžnika - predmet izvršbe - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - dovolitev izvršbe na nepremičnine - prekinitev postopka - sklep o dedovanju - pravnomočen sklep - vpis lastništva v zemljiško knjigo - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje
Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Izvršbo na nepremičnino sme dovoliti le, če ugotovi, da je kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vknjižen dolžnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ). Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Na podlagi te listine sodišče vpis opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. V takem primeru namreč ni razloga, da bi sodišče na podlagi iste listine vpis predlagalo še po uradni dolžnosti. Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko vpis te pravice na dolžnika zahteva s tožbo (peti odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru se vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki jo upnik pridobi v takšnem pravdnem postopku. Postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ je tudi zapuščinski postopek, v katerem zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, ki je po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dediča (dolžnika) na določeni nepremičnini.
Tako takrat, ko upnik že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na nepremičnino, pri kateri kot lastnik v zemljiški knjigi ni vpisan dolžnik, razpolaga z listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice (in to listino že s predlogom predloži izvršilnemu sodišču, ki vpis nato opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ), oziroma je na njeni podlagi vpis lastninske pravice na dolžnika že predhodno predlagan), kot tudi takrat, ko bo sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, v ustreznem postopku šele izdana in se bo vpis lastninske pravice na dolžnika lahko opravil šele po pravnomočnosti takšne sodne odločbe, se izvršilni postopek v skladu z izrecno določbo šestega odstavka 168. člena ZIZ nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu. Navedeno pomeni, da lahko izvršilno sodišče izvršbo na nepremičnino zoper dolžnika dovoli šele, ko (in če) je ta v zemljiški knjigi vpisan kot njen lastnik. Vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu, pa je postopek odločanja o predlogu za izvršbo na to nepremičnino prekinjen.
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2, 343, 343/1, 365, 365-1.
kolektivna tožba - vstop nove stranke v pravdo - naknadno sosporništvo na aktivni strani - upravičena oseba - dopustnost tožbe - zakonito sosporništvo - soglasje tožene stranke - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadna razdružitev postopka - objektivna sprememba tožbe - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe - nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe - odločanje s sklepom - certifikacija kolektivne tožbe - zakonska podlaga za odločanje - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom.
V določbah ZKolT ni podlage za zaključek, da je možnost vložitve kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave s strani več oseb predvidena le, ko vsaka izmed upravičenih oseb zastopa del oškodovancev ali posamezne skupno. Določena oseba je lahko procesno upravičena za vložitev kolektivne tožbe oziroma predloga za sodno poravnavo, čeprav ne izpolnjuje pogoja reprezentativnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083339
ZKP člen 385. KZ-1 člen 122, 122/1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - prizadetost zunanjosti - ponovno sojenje - sprememba obtožnega predloga - razširitev obtožnega predloga - obsodilna sodba - odločanje o pritožbi - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - ugoditev pritožbi - razveljavitev po uradni dolžnosti - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Ker je sodišče prve stopnje v novem sojenju z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in je v opisu dodana poleg že prej očitane posledice v obliki začasno prizadete zunanjosti tudi nova prepovedana posledica v obliki začasne okvarjenosti dela oškodovančevega telesa, je kršilo prepoved spremembe na slabše.
Do sedaj ugotovljeno dejansko stanje, predvsem ugotovitve pisnega in ustnega izvedenskega mnenja, zanesljive podlage za zaključek, da je ravnanje obdolženca pri oškodovancu povzročilo nastanek lahke telesne poškodbe v prizadetosti oškodovančeve zunanjosti, ne dajejo. Pri tem je ponovno poudariti, da je prizadetost posameznikove zunanjosti, ki je ena od več možnih alternativnih prepovedanih posledic pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe, vsaka vidna sprememba na poškodovančevem telesu, ki ni samo neznatna, vendar tudi ne presega praga skaženosti. Sem spadajo zlasti vidnejše podplutbe, odrgnine in manjše rane na vidnih delih telesa, predvsem obraza.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - premestitev v drug zavod - izvedba naroka - dokazni postopek - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Res je, da je bil zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev ustavljen postopek verifikacije varovanega oddelka, a to na samo vsebino varovanja oz. storitev predlagatelja direktno ne vpliva. Da bi se v tem delu lahko preizkusil sklep, bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretne okoliščine, ki so sedaj drugačne, kot so bile pred enim letom.
Končno prvi odstavek 8. člena ZNP-1 (ki se v tej zadevi uporablja v povezavi s 30. členom ZDZdr) določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. In v tem primeru ZDZdr ne odloča drugače - ni uzakonjeno, da bi se predmetni postopek opravil brez naroka in brez zaslišanja nasprotne udeleženke, kot je napačno postopalo sodišče v tem postopku.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 308, 308/3. URS člen 53, 54, 56. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - stranska kazen izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - pravica do družinskega življenja - status begunca
Da glede na ugotovljene osebne okoliščine obdolženca, z izrečeno stransko kaznijo ne bo kršena njegova pravica do družinskega življenja iz 53., 54. in 56. člena Ustave Republike Slovenije ter 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ni dvoma, saj obdolženca na Republiko Slovenijo ne veže prav ničesar.
DZ člen 143, 143/2, 161, 162, 162/2, 163. ZNP-1 člen 98, 98/1.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetno izkazana potreba za začasno ureditev stanja - začasna ureditev stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - zavračanje stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - ponovna vzpostavitev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, med drugim tudi, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen. Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku glede koristi otroka upošteva mnenje centra za socialno delo, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek.
Tožnik utemeljeno opozarja na napačen zaključek sodišča prve stopnje o njegovem soprispevku k škodnemu dogodku v deležu 30%.
Tožnik pravilno opozarja, da toženec do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni podal nobenih trditev glede morebitnega žaljenja njegovega pokojnega očeta.
Toženčeva izpovedba pa ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove (213. člen ZPP).
Tudi sicer pa verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu, kar v obravnavanem primeru ni bilo dokazano), ni opravičilo za telesno obračunavanje ter žaljivke ne opravičujejo fizičnega napada, zato v tem primeru ni mogoče govoriti o soprispevku. Sodna praksa v zvezi s tem je jasna ter ustaljena. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato tožniku ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika).