ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 211. SPZ člen 8, 11, 11/1, 18, 18/1. ZZK-1 člen 11.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - podatki pridobljeni s strani gurs - zemljiška knjiga - načelo povezanosti zemljišča in objekta - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na nepremičnino - oznaka nepremičnine - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo
Izpisi Geodetske uprave RS, na katere se je upnik skliceval v dopolnitvi predloga z dne 17. 6. 2025 in ponovno v pritožbi, niso ustrezen dokaz dolžnikove (so)lastninske pravice na predlagani nepremičnini, v zvezi s katero je dolžnik tudi v predloženih listinah naveden (zgolj) kot njen registrski lastnik (do 1/2). Poleg tega pa, kot že pojasnjeno, ta nepremičnina niti ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak je v skladu z načeli stvarnega prava in določbami SPZ del (sestavina) zemljišča, tj. parcele, na kateri stoji stavba št. 2039, v kateri se nahaja zadevno stanovanje, ki je v katastru vpisano kot posamezni del št. 1 v stavbi št. 2039. Parcela pa, kot že navedeno, po podatkih zemljiške knjige ni v lasti dolžnika, ampak v lasti Mestne občine X (upnik izvršbe na to parcelo ni predlagal, v zvezi z njo pa tudi ni predložil listin iz tretjega odstavka 168. člena ZIZ oziroma izkazal vložitve tožbe iz petega odstavka 168. člena ZIZ).
kaznivo dejanje posilstva - sostorilstvo - postopek proti mladoletnikom - pomoč pri kaznivem dejanju - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
V obravnavanem primeru mladoletnik sicer ni sodeloval pri tistem delu izvršitvenega ravnanja, ki je bil spolno obarvan oziroma so njegova ravnanja zunaj kroga naravnih izvršitvenih dejanj spolnega kaznivega dejanja, vendar ga je potrebno obravnavati kot sostorilca kaznivega dejanja. S tem, ko je skupaj z obtoženim B. B. oškodovanko na silo zvlekel na zelenico pod ploščadjo in jo je nato podrl na tla, da je obtoženi B. B. z uporabo sile z njo proti njeni volji in kljub njenemu upiranju spolno občeval, mladoletnik pa je medtem stal v neposredni bližini in opazoval okolico, da obtoženi B. B. ne bi bil opažen, je mladoletnik skupaj z obtožencem strl njen odpor in ji onemogočil, da bi ušla in da bi bil obtoženi B. B. med spolnim aktom opažen. Kljub temu, da mladoletnik torej ni sodeloval pri tistem delu izvršitvenega ravnanja, ki je bil spolno obarvan (spolnem odnosu), tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da je mladoletnik funkcionalno obvladoval deliktno dogajanje oziroma je bistveno pripomogel k temu, da je obtoženi B. B. lahko z oškodovanko proti njeni volji spolno občeval. Zato ga je potrebno obravnavati kot sostorilca kaznivega dejanja (drugi odstavek 20. člena KZ-1) in njegovega prispevka ni mogoče šteti le kot pomoč pri tujem kaznivem dejanju ali celo zgolj kot kaznivega dejanja nasilništva.
SZ-1 člen 4, 4/2, 29, 29/1, 29/2. SPZ člen 73, 75, 99. ZGos člen 14, 14/2. ZGos-1 člen 20, 20/4.
turistično oddajanje stanovanja za kratkoročni najem - uporaba stanovanja - uporaba stanovanja v druge namene - oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem - večstanovanjska stavba - upravljanje večstanovanjske stavbe - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - protipravno vznemirjanje lastnika - prepoved vznemirjanja - prepoved oddajanja v najem nepremičnine - zakonsko dopusten namen - stanovanjski namen
Ureditev glede zahtevanega soglasja etažnih lastnikov za kratkoročni turistični najem stanovanj je razmeroma nova, saj je bil (šele) letos, septembra 2025, sprejet nov Zakon o gostinstvu (ZGos-1), ki med drugim ureja tudi te primere. Zakon o gostinstvu ureja kratkoročno oddajanje stanovanj kot del gostinske dejavnosti. Po novi ureditvi se zahteva soglasje več kot 75 % etažnih lastnikov, potrebno pa je tudi soglasje vseh lastnikov stanovanj, ki mejijo na tisto stanovanje, ki se ga namerava oddajati (četrti odstavek 20. člena ZGos-1). Sklicevanje pritožbe na zakon, ki v času spora še ni veljal in ki se tekom trajanja celotnega spornega razmerja še ne uporablja, zato ni relevantno. Kvečjemu lahko služi kot indikacija konteksta razlage sporne problematike na podlagi veljavnih, relevantnih predpisov.
Uporaba stanovanja v druge namene se po drugem odstavku 29. člena SZ-1 šteje za posel, ki presega redno upravljane, za kar se zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov, sicer pa se za (druge) posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, zahteva soglasje več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže.
Pri turističnem oddajanju stanovanj gre za kratkoročni najem (preko platforme Booking ipd.) za uporabo stanovanja "v druge namene", in sicer iz več razlogov: po smislu, vsebini in predvsem po sami zakonski opredelitvi stanovanja, iz katere izhaja njegova namenska raba.
Samostojna podlaga za pravno varstvo, ki so ga dosegli tožniki z izpodbijano sodbo, je varstvo pred imisijami, torej prepoved dejavnosti, če je slednja (v obravnavanem primeru kratkoročno oddajanje za turistične namene) povzročala motenje miru, torej hrup, frekvenco velikega števila ljudi (npr. na hodnikih in stopniščih), nadpovprečno obrabo skupnih delov stavbe, kršenje hišnega reda glede odlaganja odpadkov, uporabe parkirnih prostorov, kajenje, ipd.
obdolženec - odvetnik - prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - drugi tehtni razlogi - poznanstvo med sodniki - običajni kolegialni odnosi - videz nepristranskosti
Predlagatelja v obravnavanem primeru svoja predloga za prenos krajevne pristojnosti utemeljujeta z navedbami, da je obdolženec odvetnik, ki svoj odvetniški poklic opravlja na območju razpravljajočega sodišča ter tako med njim in sodniki tega sodišča prihaja do vsakodnevnih srečanj na narokih, pa tudi na kakšnem družabnem dogodku.
OZ člen 247, 247/1, 247/2, 252, 253, 253/1, 253/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodbena kazen zaradi zamude - polna odškodnina - zmanjšanje pogodbene kazni -pogodbena kazen in odškodnina - dvojni pomen pogodbene kazni - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni - trditveno in dokazno breme - vrnitev stanovanja - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov
V splošnem drži, da je pogodbena kazen za zamudo z izročitvijo najetega stanovanja, ki je domovanje družine, v višini trikratnika najemnine visoka. A poleg te okoliščine ima sodišče pred seboj le še dejstvo, da toženka z izročitvijo stanovanja ni zamudila zgolj zaradi nezakrivljenega razloga iz svoje sfere ali vsaj le minimalne stopnje neskrbnosti. Glede na to in ker je namen pogodbene kazni tudi pritisk k spoštovanju pogodbene zaveze oziroma preprečitev, da bi se toženki kot najemnici kršitev najemne pogodbe splačala, dogovorjena kazen ni nesorazmerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00088803
OZ člen 82, 120, 943, 943/1,. ZPP člen 154, 154/3.
prometna nesreča - nalet srnjaka - kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - stroški popravila - izvedenec - povrnitev stroškov popravila - stroški za delo sodnega izvedenca - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - načelo uspeha - sorazmerno majhen uspeh
Splošni pogoj zavarovalnice določa, da zavarovalnica "ne povrne stroškov popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve vozila (pridobitev na vrednosti)." To, posebej v razumevanju povprečnega potrošnika, ne daje podlage za to, da se od stroškov popravila, ki so posledica zavarovanega škodnega dogodka samega po sebi, odšteje stroške hipotetične (fiktivne) sanacije predhodnih "sledi oplaženja in manjših deformacij," ki se jih lastnik ni odločil sanirati, ker je avto lahko kljub temu uporabljal.
ZMed člen 26, 26/1, 31, 31/1, 31/1-6. URS člen 15, 40.
mediji - pravica do popravka - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka - vsebina popravka - odklonitveni razlogi - namen pravice do popravka
Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka objavljenega obvestila je, da sta bila z njim prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka (prvi odstavek 26. člena ZMed), v obravnavanem primeru torej podjetja A., d. o. o. Navedeno izhaja iz besedila 40. člena URS, ki pravico do popravka veže na prizadetost pravice tistega, ki popravek zahteva (posameznika, organizacije ali organa). Ker gre za varstvo zasebnega interesa prizadetega subjekta in njegovih osebnostnih pravic (časti, dobrega imena, ugleda, zasebnosti ali dostojanstva), torej za močno osebnostno noto, lahko prizadeti zahteva objavo popravka zase, ne more pa tega zanj storiti kdo tretji. Popravek lahko prizadeti zahteva le zase, ne more pa ga zahtevati še za tretjega. Če se popravek le v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena ZMed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.
Izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, med kolidirajočimi pravicami pa je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Popravka zato tudi ni mogoče dopustiti takrat, ko bi to pomenilo samo obličnostno (formalno pravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan, kadar je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopranih pravic (interesov), ki so bile s konkretnimi očitki v obvestilu prizadete. S tem, ko tožeča stranka očitke le zanika, po eni strani obrambnega namena pravice do popravka ne uresniči, po drugi strani pa tudi ne vzpostavi ustreznega dialoga. Res je, kot je imelo v uvidu sodišče prve stopnje, da se lahko prizadeta oseba z besedilom o nekem življenjskem, družbenem primeru odzove na različne načine, zdaj bolj, zdaj manj jedrnato, v različnem slogu, z ožjim in širšim kontekstom. Tožeča stranka je pravna oseba in ima o svojem poslovanju brez dvoma ustrezno dokumentacijo, s prikazom katere bi bralcu tudi prikazala nasprotna dejstva. S tem bi vzpostavila dialog, ki bi bralcu omogočil, da si o obravnavani problematiki ustvari svojo sliko.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 163, 163/4, 328, 328/1.
stroški postopka - načelo uspeha pravdnih strank - obrazloženost odločitve o stroških - popravni sklep - poprava napak v izreku sodbe - sklep o popravi obrazložitve sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo popravni sklep, s katerim pa ni popravilo izreka sklepa, temveč je popravilo pisno pomoto v 168. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je z izdajo popravnega sklepa ugodilo primarnemu predlogu tožnika, saj mu ni ugodilo na način, kot je predlagal.
negatorna tožba - sodno varstvo pred imisijami - prepovedana imisija - vplivi na sosednje nepremičnine - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - omejitev lastninske pravice - odvzem svetlobe - krajevno običajne mere - vzdrževalna dela na nepremičnini - sosedsko pravo - poseg v sosednje zemljišče
Pri uveljavljanju pravnega varstva pred imisijami s sosednjega zemljišča ni pomembno, ali je bil objekt (v konkretnem primeru nadstrešek) zgrajen v skladu z izdanimi upravnimi dovoljenji in ali je odmik od meje takšen, da omogoča vzdrževanje nepremičnine, temveč je bistvenega pomena, ali objekt, tam kjer stoji, na nepremičnino tožnikov deluje negativno.
Pri odvzemu svetlobe gre za neposredno vplivanje na sosednjo nepremičnino, ki, glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera, čezmerno otežuje uporabo nepremičnine tožnikov.
Dovolitev izdelave toplotne izolacije pomeni poseg v lastninsko pravico tožencev, vendar pa tak poseg v konkretnem primeru predstavlja omejitev lastninske pravice, ki jo je lastnik sosednje nepremičnine (toženca) dolžan trpeti. Cilj izdelave toplotne izolacije je namreč izboljšanje energetske učinkovitosti nepremičnine tožnikov.
izločitev v korist potomcev - skupno bivanje - skupno pridobivanje - vlaganja v tujo nepremičnino - preživljanje staršev - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - dolžnost preživljanja - delitev obveznosti in terjatev - preživninska dolžnost - preživninska obveznost - verzija
Za uporabo instituta izločitve v korist potomcev je potrebno skupno delo in pridobivanje, ki mora biti kontinuirano in ne le občasen, sporadičen prispevek. Med potomcem in zapustnikom mora obstajati skupnost, v kateri skupaj pridobivata premoženje, potomčev prispevek pri tem pa mora biti znaten (višji, kot pritiče običajnemu odnosu med starši in otroki). Za skupno delovanje oziroma pridobivanje v smislu 32. člena ZD ni mogoče šteti posamičnih vlaganj v smislu gradnje na tujem zemljišču, prezidav ali nadzidav že obstoječega objekta, vsakodnevne skrbi za zapustnika, pa tudi ne tožnikovega (posamičnega) prispevka k plačilu kupnine v postopku privatizacije stanovanj po t. i. Jazbinškovem zakonu.
Vlaganja v višini 2 % tržne vrednosti stanovanja ne utemeljujejo zahtevka na podlagi 32. člena ZD.
Skrb za zapustnika, kakršno je zatrjeval tožnik, že pojmovno ne more biti podlaga zahtevku po 32. členu ZD, temveč bi lahko šlo kvečjemu za preživninsko verzijo v smislu 186. in 199. člena DZ.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088595
DZ člen 7, 7/4, 151, 161, 162. ZOFVI člen 135a.
regulacijska začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - določitev vrtca - menjava vrtca - lokacija - selitev matere - režim izvajanja stikov - upoštevanje vseh okoliščin primera - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka - ogroženost otroka - subvencija za plačilo vrtca - socialni transferji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo in vzgoja otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev
Otroku obiskovanje dveh vrtcev, glede na režim stikov in navedene okoliščine konkretnega primera, zagotavlja stabilnost in kontinuiteto njegovega razvoja, zato tedenska menjava vrtca ne bo negativno vplivala na otrokov razvoj, s tem, da mu bo hkrati zagotavljala vključenost v socialno okolje, kjer v tistem tednu biva. Drugačna odločitev, ker v navedeni fazi postopka še ni bilo izdelano izvedensko mnenje in ob upoštevanju mnenja CSD, ki je bil imenovan za kolizijskega skrbnika otroku, bi nedopustno posegla in prizadela pravice staršev ter bi prizadela interese in koristi otroka.
stiki med otrokom in staršema - sprememba izvajanja stikov - spremenjene okoliščine - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - otrokova želja - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje - dokazna presoja
Z vidika materialnega prava dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, presodi sodišče. Mnenje CSD je, enako kot vsa mnenja strokovnjakov, podvrženo dokazni presoji sodišča. Pri sprejemu odločitve mora zato sodišče dejstva, ki izhajajo iz mnenja CSD, obravnavati v povezavi z drugimi dokazi in podatki spisa.
Iz mnenja CSD ne izhaja, da bi po pravnomočnosti sklepa prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani udeležencev, temveč je CSD svoje mnenje oprl zgolj na izraženo željo mld. otroka. Sodna izvedenka psihološke stroke je ugotovila, da mld. A. še ni zmožen realne ocene in izražanja svoje želje. Zato utemeljenost predloga ne more temeljiti zgolj na želji otroka.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - shizofrenija - alternativnost pogojev - ogrožanje lastnega zdravja
V postopku je zanesljivo ugotovljeno, da A. A. zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju predvsem ogroža svoje zdravje in svoje življenje (realno pa lahko pride tudi do ogrožanja drugih in do povzročanja škode).
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088948
DZ člen 155, 157, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 29a.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - nujen ukrep - namen predlagane začasne odredbe - ogroženost otroka - obligatornost naroka
Začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.
Edini pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je njegova ogroženost.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi - vročitev po fikciji - obvestilo na vratih - poslovni prostor
Dolžnik je v svojem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti podal pravno pomembne trditve, s katerimi je izpodbijal pravilnost vročitve sklepa o izvršbi, in sicer med drugim, da na naslovu iz sodnega registra nima poslovnega prostora, ima pa nameščen poštni nabiralnik.
BANČNO JAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089165
ZPlaSS člen 118, 118/2, 119, 119/3, 119/4, 119/4-1, 120, 120/1, 120/2, 129, 129/1, 129/2. ZPP člen 215.
odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - odškodninska odgovornost bank - huda malomarnost oškodovanca - uporaba plačilne kartice - obrnjeno dokazno breme - objektivna odgovornost - prevara - povrnitev neodobrene plačilne transakcije - pravilo o dokaznem bremenu
Pravilna je presoja sodišča, da je toženka dokazala, da pri izvršitvi plačilnih transakcij, ki jih je avtoriziral tožnik, ni obstajala tehnična okvara ali druga napaka v smislu (nedovoljenega) posega v POS terminal.
Tožnik ni preveril zneska na POS terminalu, niti se ni ob trgovčevem predočenju prve, posebej pa druge zavrnjene transakcije, z vpogledom na POS ekran prepričal o zavrnitvi transakcije ali pridobil izpiska zavrnitve. Tako ravnanje predstavlja hudo malomarno ravnanje uporabnika plačilnih storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089129
SPZ člen 47, 92, 271. ODZ člen 418. ZPP člen 311.
zahtevek za vrnitev nepremičnine - plačilo uporabnine - pridobitev lastninske pravice - nedobroverni graditelj - pravica uporabe - gradnja na tujem svetu - nedobrovernost - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - stavbna pravica - neupravičena obogatitev - najemno razmerje
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojnega pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice, ampak mora predlagatelj v postopku izkazati pravni naslov (pravni temelj, na podlagi katerega je lastninsko pravico pridobil). Zato določbe ZVEtL-1 ne morejo predstavljati ustrezne podlage za pridobitev toženkine lastninske pravice na sporni nepremičnini.
Za presojo ni odločilno, kako je nepremičnino uporabljala toženka, marveč kakšna uporaba nepremičnine je bila v relevantnem obdobju mogoča in kakšno korist bi tožnica z njo lahko dosegla. Tožnica je bila prikrajšana pri najemnini (toženkini starši oz. pravni predniki so jo v preteklosti plačevali), saj bi sporno nepremičnino lahko oddajala nekomu drugemu in za to prejemala plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00088583
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 169. URS člen 22, 23, 36. OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dokaz zapadlosti terjatve - poznejši ustni dogovori - namen obličnosti - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena in dokazna podlaga - konkretne trditve - predlog dolžnika za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do doma - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pravica do sodnega varstva - informativni dokaz - prepoved informativnega dokaza - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe
Pritožnik je s povzetimi ugovornimi navedbami zatrjeval ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti, kar je pravno upoštevni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Prav tako se višje sodišče strinja, da je v zvezi z navedenim uveljavljanim ugovornim razlogom relevantna določba četrtega odstavka 51. člena OZ, po kateri so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.
Na dolžniku, ki z ugovorom nasprotuje zoper njega dovoljeni izvršbi, je najprej breme dovolj konkretnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev, ter nato še njihovega dokazovanja. Povedano drugače, izvajanje dokazov praviloma pride v poštev le, če je ugovorna trditvena podlaga pravno pomembna in tudi dovolj določna. Velja namreč načelna prepoved t. i. informativnega dokaza, to je dokaza, s katerimi bi se dejstva, ki bi jih morala navesti stranka, šele ugotavljala. Informativni dokazi v pravdnem postopku (oziroma smiselno tudi v izvršilnem postopku; 15. člen ZIZ) niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Skladno s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ se izvršba na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, lahko odloži, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Glede na višino izterjavane denarne terjatve v obravnavani zadevi, to je 993.087,76 EUR EUR, navedeni zakonski pogoj očitno ne more biti izpolnjen. Kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, pa dejstvo, da nepremičnina, na katero je bila tudi dovoljena izvršba v obravnavani zadevi, predstavlja dom pritožnika in njegovih dveh mladoletnih hčera, samo zase ne more biti posebno upravičen razlog za odlog izvršbe. Brez dvoma je sicer izguba doma zelo huda posledica izvršbe, zlasti, če v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci. Vendar pa gre za posledico, ki je že po naravi stvari lastna nepremičninski izvršbi. Ob stališču, da je izvršba na nepremičnino, ki je dom dolžnika (in njegove družine) že v izhodišču nedopustna, se upnik iz takšne nepremičnine sploh nikoli ne bi mogel hitro in učinkovito poplačati. To pa bi bilo, upoštevaje upnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva, nedopustno. Pravica do doma, pa čeprav v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci, ni absolutna, tako kot ni absolutna upnikova pravica do sodnega varstva. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru opraviti tehtanje med njima, pri čemer pa zgolj dejstvo, da je nepremičnina dom dolžnika (in njegove družine), kot pojasnjeno, še ne more biti vedno oziroma kar samodejno odločilno v prid dolžnika.
SPZ člen 65, 65/1, 69, 70, 70/2, 70/5. ZNP-1 člen 155, 155/1, 156, 159.
delitev solastnine - gozdno zemljišče - solastnik gozda - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - vrednotenje nepremičnin - cenitev gozdnih zemljišč - tržna vrednost - pogodbena vrednost - izbira metode cenitve
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik opozarja na pogodbeno vrednost nepremičnine ob nakupu v letu 2022, niso pravno relevantne. Pogodbena cena je rezultat volje pogodbenih strank in odraz takratnih tržnih razmer, ki pa se lahko razlikujejo od sedanjih. Zato je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje, s katerim sta se udeleženca seznanila in sta imela nanj možnost podati pripombe.