ZOdvT je v 41. členu jasno določal, da če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Do tedaj veljavna Odvetniška tarifa pa je bila v veljavi od 12. 7. 2003 do 1. 1. 2009 in je nagrado in izdatke za odvetnike urejala na isti način po točkah, kot danes veljavna Odvetniška tarifa (veljavna od 10. 1. 2015). Ker se vsi računi nanašajo na pravdno zadevo I P 368/2008, začeto v letu 2008, je torej očitek o napačni uporabi materialnega prava neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000689
OZ člen 179, 943, 943/1, 965, 965/1.
rok za plačilo odškodnine - zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - zakonske zamudne obresti - trenutek nastopa zamude - obseg in višina škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Odškodnino iz zavarovanja odgovornosti delodajalca lahko oškodovanec uveljavlja neposredno od zavarovalnice. Z zakonom predvidena direktna tožba na obveznosti zavarovalnice iz pogodbenega razmerja ne vpliva.
Za primere, ko ni drugače dogovorjeno, je za izpolnitev obveznosti zavarovalnice predpisan štirinajstdnevni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002801
URS člen 22, 23, 26. ZPP člen 287, 339, 339/2-8, 353. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost države - pravno priznana škoda - izgubljeni dobiček - izdaja gradbenega dovoljenja - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ - navadna škoda - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - dokazno in trditveno breme
Za javno odškodninsko obveznost veljajo pravila o adekvatni vzročnosti (na katera se mimogrede v pritožbi sklicuje tudi tožeča stranka), ko je torej škodo mogoče pripisati protipravnemu ravnanju države, če je do nje prišlo po normalnem teku stvari, zato je treba najprej ugotoviti, kakšen bi bil normalen tek stvari, če bi državni organ ravnal tako, kot bi bilo treba in potem, kako bi se to poznalo na premoženjskem položaju oškodovanca - samo, če bi bil v tem primeru oškodovančev položaj boljši, je škodo mogoče pripisati protipravnemu ravnanju organa.
Kot odškodnino, ki bi jo bilo tožeči stranki mogoče priznati kot posledico protipravnega ravnanja tožene stranke, bi bilo mogoče obravnavati le dejansko škodo, torej stroške, ki so tožeči stranki nastali v posledici (po nepristojnem organu) izdanega, pa kasneje odpravljenega gradbenega dovoljenja, pa ji sicer ne bi nastali.
Tožeča stranka pa neutemeljeno kot tak strošek uveljavlja sorazmerni del stroška pridobivanja gradbenega dovoljenja (za pridobljeno projektno dokumentacijo, varnostni načrt, dopolnitve projekta, izdelavo STS, takse, analize tveganj, strokovno oceno). Navedeni stroški so torej tožeči stranki nastali kot nujen sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja brez kakršnekoli garancije, da bo gradbeno dovoljenje tudi izdano. Zato rizik neuspeha zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja tožeče stranke in s tem povezane stroške nosi tožeča stranka sama in jih ni mogoče obravnavati kot pravno priznano škodo.
izvedenina - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - nagrada za izvedensko delo
Med materialne stroške v zvezi z delom izvedenca spadajo po prvem odstavku 45. člena Pravilnika tudi analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja, pri čemer Pravilnik dopušča, da se sodnemu izvedencu priznavajo ti stroški kot materialni stroški, tudi če te storitve oz. opravila opravi sam. Analize oz. ocene tržne vrednosti petih nepremičnin, ki jih je opravil izvedenec, zato niso zajete v sami nagradi za izvedensko delo po 4. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, saj se ta nagrada nanaša samo na plačilo za neposredno izdelavo izvedenskega mnenja.
delna sodba - primarni tožbeni zahtevek - delitev solastnega premoženja - dejanska etažna lastnina - tožba na ugotovitev lastninske pravice
Med solastniki ni bilo dogovora o uporabi solastninskih prostorov v naravi, uporaba posameznih prostorov pa se je skozi čas spreminjala, zato dejanska etažna lastnina ni mogla nastati.
V sporni stanovanjski hiši dejanska etažna lastnina ni bila učinkovito oblikovana.
Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z ZZK-1C, izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.
ZASP člen 22, 30, 81, 146, 147, 147/1, 151, 151/2, 156, 157, 159. OZ člen 190, 198, 288.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa SAZAS - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija - pravica radiodifuznega oddajanja - avtonomno materialno pravo
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, predvidenim s tedaj veljavnim zakonom, zato ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del. Naravo takšnega sporazuma ima tako tarifa Pravilnika 1998, ki pa je bila s strani Ustavnega sodišča delno razveljavljena, v delu, ki se nanaša na komercialne radijske postaje pa se ne more uporabiti. V konkretnem primeru je namreč mogoče izračunati prihodke toženca. Za določitev višine avtorskega honorarja je zato potrebno izhajati iz določb ZASP.
V preteklosti dejansko in pravno - s pogodbo - izvedeno delitev solastne hiše z zemljiščem, ki v javnih evidencah ni zabeležena, je sodišče zaključilo z evidentiranjem delitve v javnih knjigah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000717
ZPP člen 17, 17/1.
civilno pravno razmerje - upravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - obstoj pogodbenega razmerja
V konkretnem primeru je namreč upravnemu delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Zato premoženjskih zahtevkov, ki iz njega izvirajo oziroma katerih obstoj (in reševanje) je bil pogodbeno urejen (predviden), ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina predloga - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - delegacija - izločitev sodnika
Tožena stranka v postopku trdi, da je sodišče pristransko, obrazlaga to svojo trditev; hkrati pa predlaga, da sodišče odstopi zadevo Vrhovnemu sodišču RS po 67. členu ZPP. Predno to ni odločeno, pritožbeno sodišče ne more odločiti o pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za postavitev v prejšnje stanje. Vloge strank je treba presojati po vsebini.
ZFPPIPP člen 363, 365, 365/1, 366, 366/1, 371, 371/10.
razdelitev stečajne mase - prijava izločitvene pravice - načrt razdelitve posebne stečajne mase - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
Ker je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov, upničinih trditev, da ima pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je bilo predmet njene izločitvene pravice, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Z njimi bi se pritožbeno sodišče lahko ukvarjalo le, v kolikor bi jih upnica uveljavljala v ugovoru proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Pritožnica pa tudi ne trdi, da se končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ne bi ujemal z načrtom razdelitve.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - pravica do nujnega deleža
Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001550
OZ člen 6, 336, 336/1, 347, 352, 352/1, 352/2.
škoda zaradi neuporabe stvari - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajanje škode - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - skrbnost dobrega gospodarstvenika
V primeru, ko tožeča stranka ni mogla uporabljati poslovnih prostorov, gre za škodo, ki je nastala sukcesivno.
ZFPPIPP člen 19, 20, 299, 299/5, 300, 359. ZZK-1 člen 37, 37/2, 94, 94/3. SPZ člen 49.
uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - izguba izločitvene pravice
Pogodbeni stranki sta pred začetkom stečajnega postopka izvršili zavezovalni in razpolagalni pravni posel v zvezi z obravnavanimi nepremičninami in je imela tožeča stranka izpolnjene vse pogoje za vpis lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiški knjigi (drugi odstavek 37. člena ZZK-1 in 49. člen SPZ). Začetek stečajnega postopka nad prodajalcem C.d.d. 23. 10. 2012 tako ne bi bil ovira za vpis lastninske pravice na tožečo stranko (1. alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1), zaradi izvršenega razpolagalnega pravnega posla pred začetkom stečajnega postopka, saj je (v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem) lastninska pravica že prešla na pridobitelja, torej na tožečo stranko. Ker pa tožeča stranka izločitvene pravice v stečajnem postopku ni pravočasno priglasila, stečajni upravitelj pa je prodal premoženje, ki bi bilo predmet izločitvene pravice, je tožeča stranka skladno z določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izgubila izločitveno pravico. Pridobila pa je pravico do denarnega nadomestila v višini kupnine zmanjšane za stroške prodaje.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenec psihiatrične stroke - slabotna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da je oškodovanka oseba z že primarno nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, ki so v območju zmerne duševne manj razvitosti, sama po sebi še ne pomeni, da gre za osebo, ki se ne zaveda pomena in posledic spolnega življenja in zato ne more imeti v oblasti svojega razuma in volje v tem smislu, da bi lahko avtonomno in svobodno odločala o svojem spolnem življenju. Navedena okoliščina zato ne zadošča za zaključek, da je oškodovanka slabotna oseba v smislu 172. člena KZ-1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - preživninska terjatev - prepoved pobotanja - privilegirana terjatev - narava terjatve - prenos terjatve - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prepovedi pobota preživninske terjatve ne gre tolmačiti absolutno. Upoštevati je treba namreč namen navedene zakonske prepovedi, ta pa je v varstvu upnika preživninske terjatve kot privilegirane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00003742
ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 16, 77, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - napake volje - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Pisni sporazum na podlagi 77. člena ZDR-1 predstavlja enega od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Hkrati ima tak sporazum vse značilnosti pogodbe. Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnica izvedela za kršitev pravice že z dnem podpisa sporazuma. V obravnavani zadevi je namreč tožnica po naravi stvari izvedela za kršitev pravice tistega dne, ko je izvedela, da je noseča, to pa je po njenih navedbah 27. 3. 2016. Zato je utemeljeno zavzemanje pritožbe za to, da je rok pričel teči 27. 3. 2016, glede na določbo 16. člena ZDR-1, ter je tožba, vložena dne 25. 4. 2016, pravočasna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001395
ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 274, 285, 319, 319/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 187, 239. - člen 22, 26. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - protipravnost sodnikovega ravnanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - ne bis in idem - vzročna zveza - protipravnost - odškodnina - visečnost pravde (litispendenca) - zastaranje - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pri odločanju o ugovoru zoper začasno odredbo ni bila spoštovana, saj je sodišče o ugovoru odločalo več kot tri leta oziroma šele pol leta po tem, ko je bil s sodbo zavrnjen tožbeni zahtevek, v zavarovanje katerega je bila začasna odredba izdana. Vendar pa odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče naprtiti toženki, saj bi, glede na ugotovljeno mrežo okoliščin in dogodkov, škoda tožnici nastala ne glede na izdano drugo začasno odredbo in dolgotrajno odločanje o ugovoru.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice
Lastnik, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo na podlagi priposestvovanja, nato pa zemljišče kupi dobroverni tretji in se vpiše v zemljiško knjigo, mora utrpeti te posledice (44. člen SPZ drugi odstavek). Prednost ima dobroverni tretji pridobitelj, ki se je kot dobroveren vpisal v zemljiško knjigo.