Sodišče prve stopnje je na osnovi količine obdolžencu zasežene prepovedane droge v vseh treh primerih, ki so opisani v izreku sodbe, na podlagi njenega načina pakiranja, pa tudi na osnovi tega, da je obdolženec brez zaposlitve, brez premoženja, in da je prejemnik socialne denarne pomoči, ki po višini ni zadoščala niti za kritje stroškov najemnine in njegovega preživljanja, utemeljeno zaključilo, da je obdolženi v prvih dveh primerih prenašal, v zadnjem primeru pa hranil prepovedano drogo z namenom nadaljnje prodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001164
ZOZP člen 2, 41. OZ člen 151.
odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - izplačilo odškodnine - pravna podlaga za izplačilo odškodnine - zavarovalna pogodba - pogodba o leasingu - razbremenitev odgovornosti - predmet leasinga
Za obravnavani spor je relevantna le določba 41. člena ZOZP, ki v razmerju do določb OZ, na katere se sklicuje tožena stranka, predstavlja lex specialis in omogoča tožeči stranki, da od lastnika nezavarovanega vozila zahteva izplačani znesek že na podlagi (golega) dejstva, da je bilo vozilo nezavarovano, pri čemer odgovornost lastnika za nastalo situacijo ni relevantna.
sklepčnost tožbe - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Tožeča stranka je v tožbi navedla vso dejstveno in pravno podlago vtoževnim računom in na podlagi nje tudi uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek, tako da se je glede nje bilo mogoče izjaviti in je tožba bila sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003210
ZIZ člen 9, 9/6, 59, 59/2, 64, 64/1, 64/2, 65, 65/3, 65/6. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-4.
ugovor tretjega - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - nesuspenzivno pravno sredstvo - prodaja predmeta izvršbe - nastala škoda - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Tretji z ugovorom izpodbija sklep o izvršbi, ugovor pa v skladu s šestim odstavkom 9. člena ZIZ ne zadrži postopka, ker v petem poglavju ZIZ, ki opredeljuje ugovor tretjega, ni drugače določeno. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje.
Ker lahko tretji v izvršilnem postopku z ugovorom, in v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ s tožbo v pravdi, zahteva le, da se izvršba na določeni predmet izreče za nedopustno, lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. V konkretnem primeru so bili predmeti izvršbe, navedeni v izreku izpodbijanega sklepa, že prodani in je lastninska pravica prešla na kupca (kar v pritožbi ni izpodbijano), tako da tretja v tem postopku ne more več doseči cilja, ki ga je zasledovala z ugovorom. Morebitni nastanek škode, ki jo zatrjuje v pritožbi kot posledico prodaje njenih premičnin, lahko uveljavlja le v pravdnem, ne pa v tem izvršilnem postopku.
prisilna privedba priče - stroški prisilne privedbe
Pritožnik v pritožbi navaja, da s strani PP X. prisilni privod ni bil opravljen, saj je na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 prišel sam, za kar se je dogovoril z dvema policistoma iz PP X.. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je navedena priča po prihodu na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 sodišču povedala, da je na glavno obravnavo pristopil sam (l. št. 45 spisa). Sodišče prve stopnje, ki je takšno navedbo zavedlo v uradni zaznamek je zato priči neutemeljeno naložilo plačilo stroškov za prisilno privedbo, saj ta glede na podatke spisa ni bila opravljena. Sodišče prve stopnje se v napadenem sklepu sklicuje na izstavljen stroškovnik PP R. št. 222-73/2016, z dne 17. 10. 2016, v višini 66,60 EUR, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu naveden stroškovnik ne nahaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002021
URS člen 33, 67, 67/1. ZPP člen 142, 142/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 76, 76/2, 181, 181/1, 181/7, 181/8, 189/1, 189/6, 192, 192/1. ZIZ-J člen 47, 47/2. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nezakonita javna dražba - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku nepremičnine - odredba o prodaji - napačno vročanje - osebna vročitev - pogoji za opravo naroka - pravica do izjave v postopku - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju
Le v primeru nezakonitosti javne dražbe oziroma neizpolnitve obveznosti položitve kupnine lahko sodišče poseže v kupčevo pričakovano pravico.
Iz spisa izhajajo pomanjkljivosti v zvezi z vabljenjem dolžnika na prvo javno dražbo, saj je sodišče prve stopnje dražbo opravilo na drug datum, kot izhaja iz odredbe o prodaji nepremičnine, poleg tega pa odredba z napačnim datumom dolžniku niti ni bila vročena osebno.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenec psihiatrične stroke - slabotna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da je oškodovanka oseba z že primarno nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, ki so v območju zmerne duševne manj razvitosti, sama po sebi še ne pomeni, da gre za osebo, ki se ne zaveda pomena in posledic spolnega življenja in zato ne more imeti v oblasti svojega razuma in volje v tem smislu, da bi lahko avtonomno in svobodno odločala o svojem spolnem življenju. Navedena okoliščina zato ne zadošča za zaključek, da je oškodovanka slabotna oseba v smislu 172. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001395
ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 274, 285, 319, 319/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 187, 239. - člen 22, 26. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - protipravnost sodnikovega ravnanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - ne bis in idem - vzročna zveza - protipravnost - odškodnina - visečnost pravde (litispendenca) - zastaranje - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pri odločanju o ugovoru zoper začasno odredbo ni bila spoštovana, saj je sodišče o ugovoru odločalo več kot tri leta oziroma šele pol leta po tem, ko je bil s sodbo zavrnjen tožbeni zahtevek, v zavarovanje katerega je bila začasna odredba izdana. Vendar pa odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče naprtiti toženki, saj bi, glede na ugotovljeno mrežo okoliščin in dogodkov, škoda tožnici nastala ne glede na izdano drugo začasno odredbo in dolgotrajno odločanje o ugovoru.
javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - projektno delo
Ker pogodba o zaposlitvi tožnice ni bila sklenjena za ves čas trajanja projekta, in ker ni obstajal razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je podana podlaga za transformacijo delovnega razmerja tožnice iz določenega v nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - nadomestna obveznost - denarna kazen - prekomeren poseg v lastninsko pravico - pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem
Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, naložitev denarne kazni in njena izterjava po uradni dolžnosti ni dopustna. V obravnavani zadevi bi smela teči izvršba le v skladu z določili 225. člena ZIZ tako, da bi sodišče pooblastilo upnika, da na dolžnikove stroške zaupa delo nekomu drugemu, ali ga opravi sam. Če je izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku mogoče zagotoviti na drug način, je naložitev in izterjava denarne kazni prekomeren, in zato nedopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
ZFPPIPP člen 363, 365, 365/1, 366, 366/1, 371, 371/10.
razdelitev stečajne mase - prijava izločitvene pravice - načrt razdelitve posebne stečajne mase - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
Ker je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov, upničinih trditev, da ima pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je bilo predmet njene izločitvene pravice, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Z njimi bi se pritožbeno sodišče lahko ukvarjalo le, v kolikor bi jih upnica uveljavljala v ugovoru proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Pritožnica pa tudi ne trdi, da se končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ne bi ujemal z načrtom razdelitve.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dodelitev letnega dopusta, za čas opravljanja nalog v tujini, v izključni pristojnosti delodajalca, ter da javni uslužbenec ne more biti za isto obdobje upravičen do dvojnega dopusta. V razmerju med delodajalcem in javnim uslužbencem velja zakonodaja RS ter določbe pogodbe o zaposlitvi, sklenjene zaradi napotitve tožnika na mednarodno misijo. Dodatni dopust med napotitvijo na delo v tujino tožniku ni bil priznan s pogodbama o zaposlitvi in niti z ZNOMCMO niti kak drug predpis tožniku ne priznava pravice do posebnega letnega dopusta oziroma, do dvojnega letnega dopusta v primeru napotitve na mednarodne misije. Pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da v primeru, če bi napotena oseba v času opravljanja nalog v tujini izrabila posebni letni dopust, ki ji ga je dodelila mednarodna organizacija oziroma misija, potem potrdilo mednarodne organizacije o neizkoriščenem letnem dopustu ne bi bilo potrebno. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust za sporno leto.
zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
Da bi se zastaralni rok, določen v OZ za zastaranje, lahko podaljšal na čas, določen za zastaranje kazenskega pregona, mora biti škoda povzročena s (ta)istim ravnanjem/dejanjem. Škodni dogodek mora biti obenem kaznivo dejanje, sicer se na 353. člen OZ ni mogoče sklicevati.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina predloga - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - delegacija - izločitev sodnika
Tožena stranka v postopku trdi, da je sodišče pristransko, obrazlaga to svojo trditev; hkrati pa predlaga, da sodišče odstopi zadevo Vrhovnemu sodišču RS po 67. členu ZPP. Predno to ni odločeno, pritožbeno sodišče ne more odločiti o pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za postavitev v prejšnje stanje. Vloge strank je treba presojati po vsebini.
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.
Toženec je z vplačilom zneska 210.700,00 EUR na račun vložka povečanega osnovnega kapitala družbe (na podlagi sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe) pridobil (prevzel) povečan osnovni kapital družbe. Za vračilo vplačanega zneska (prehod premoženja družbe na toženca) toženec ni izkazal dopustne podlage.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - preživninska terjatev - prepoved pobotanja - privilegirana terjatev - narava terjatve - prenos terjatve - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prepovedi pobota preživninske terjatve ne gre tolmačiti absolutno. Upoštevati je treba namreč namen navedene zakonske prepovedi, ta pa je v varstvu upnika preživninske terjatve kot privilegirane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00003742
ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 16, 77, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - napake volje - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Pisni sporazum na podlagi 77. člena ZDR-1 predstavlja enega od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Hkrati ima tak sporazum vse značilnosti pogodbe. Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnica izvedela za kršitev pravice že z dnem podpisa sporazuma. V obravnavani zadevi je namreč tožnica po naravi stvari izvedela za kršitev pravice tistega dne, ko je izvedela, da je noseča, to pa je po njenih navedbah 27. 3. 2016. Zato je utemeljeno zavzemanje pritožbe za to, da je rok pričel teči 27. 3. 2016, glede na določbo 16. člena ZDR-1, ter je tožba, vložena dne 25. 4. 2016, pravočasna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001202
OZ člen 25, 51, 51/1, 52. SPZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2-14.
sklenitev darilne pogodbe - ustna darilna pogodba - realizirana ustna darilna pogodba - dejanska posest - izpolnitev pogodbe - konvalidacija - teorija o konvalidaciji - nepremičnina kot predmet darila - izselitev iz nepremičnine - nezakonito bivanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj solastnine
Konceptualno se je veljavnost ustne daritve pogojevala z dejansko izročitvijo. Sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je temeljila na prejšnjih pravnih pravilih, je zahtevke za izpolnitev pogodb (v primeru ustne podaritve in izročitve v posest) priznavala preko uporabe teorije o realizaciji oziroma konvalidaciji.