CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00002457
ZD člen 221. ZDen člen 74. ZPP člen 137, 137/1.
dodatni sklep o dedovanju - denacionalizirano premoženje - opredelitev predmetov dedovanja - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca
Pritožnik navaja, da je obravnavane nepremičnine pridobil izključno on in sicer na podlagi sodbe IV P 2365/2002 Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo I Cp 5455/2007 z dne 12. 3. 2008, kar pa ne drži. V omenjenih sodbah naložena vrnitev nepremičnin se je lahko nanašala le na vrnitev tistih nepremičnin, ki so bile navedene v sklepu o dedovanju D 98/79 z dne 1. 6. 1989, ne pa tudi tistih nepremičnin, ki v tem sklepu niso bile navedene, saj še niso bile predmet denacionalizacije.
odločanje o sporu o pristojnosti - fizična oseba - vrednost predmeta postopka - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka je fizična oseba, ki nima statusa samostojne podjetnice, zato za spor zoper njo ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Ker v konkretnem primeru tudi po nobenem drugem kriteriju ne veljajo pravila postopka v gospodarskem sporu iz 482. do 484. člena ZPP, se izkaže, da okrožno sodišče v tej zadevi ni pristojno za sojenje.
plača - vojska - misija - pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini - višina plače - dodatek za vodenje in poveljevanje
Pri opravljanju vojaške službe v tujini gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog, kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domovini, tak poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske pa utemeljuje tudi drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima.
odločanje o stroških postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
O stroških in izdatkih za privedbo ali spremljanje oseb govori 3. točka drugega odstavka 92. člena ZKP, sodišče pa je obsojenca v že pravnomočni sodbi (ne da bi pri tem navedlo kakršnokoli izjemo) oprostilo plačila (vseh) stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Sodišče ob tem, da je obsojenca v pravnomočni sodbi oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, ne da bi napisalo, da je kakršenkoli del teh stroškov vendarle dolžan plačati, ni imelo nobene podlage za izdajo sklepa o naložitvi stroškov..
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, tj. za odškodnino za premoženjsko škodo. Višina odškodnine je določena v višini nadomestila, zato ne gre za klasično odškodnino za premoženjsko škodo.
Ker je odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka prejemek v zvezi z delovnim razmerjem, zanjo veljajo splošni davčni predpisi oziroma predpisi, ki določajo obveznost obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi določbe tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2 razsodilo, da mora tožena stranka plačati akontacijo dohodnine ter prispevke v skladu s 144. členom ZPIZ-2.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000340
ZKP člen 129a, 129a/6.
stranska denarna kazen - izvršitev denarne kazni
Ker je, da je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru X K 5982/2012 z dne 13. 2. 2015, s katero je bila obsojeni izrečena enotna stranska denarna kazen v višini 15.000,00 EUR, postala pravnomočna dne 6. 3. 2015, je rok za zastaranje izvršitve izrečene stranske denarne kazni začel teči dne 6. 3. 2015. KZ-1, ki je veljal v času, ko je bila obsojenki izrečena stranska denarna kazen, in sicer člen 93/I KZ-1 določa, da izvršitev stranske denarne kazni zastara, ko potečejo štiri leta od pravnomočnosti sodbe, ki pa v obravnavani zadevi še niso potekla. Zato so pomisleki pritožnice glede zastaranja izvršitve denarne kazni zmotni, saj rok začne teči po pravnomočnosti izrečene enotne stranske denarne kazni.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - opravičljiv razlog - konkretizacija predloga - napoved pritožbe
Ob upoštevanju določil členov 362 in 368 ZKP rok za pritožbo ob razglasitvi sodbe še ni začel teči, teči je začel šele z vročitvijo sodbe obdolžencu, ta pa v zakonitem petnajstdnevnem roku pritožbe ni vložil kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Dveh vsebinsko različnih pravnih sredstev, napovedi pritožbe in same pritožbe, ni mogoče uveljavljati v isti vlogi. Zato obdolženi, ki tudi v pritožbi ne navaja nobenih takšnih razlogov, ki bi predstavljali opravičljiv razlog na njegovi strani, zaradi katerega pritožbe v zakonsko določenem roku ni vložil, ne more biti uspešen. Ostale pritožbene navedbe, ki grajajo samo odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo s prvostopno sodbo in skušajo prikazati, da je ta odločitev nezakonita, glede na navedeno, ne morejo biti predmet obravnave pritožbe zoper napadeni sklep. Zato se pritožbeno sodišče z vsebino obdolženčeve pritožbe, ki v preostalem meri v grajo dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ni moglo ukvarjati.
ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški ugovora - neutemeljeno povzročeni stroški - sodna praksa kot pravni vir
Upnik mora dolžniku povrniti le stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Temeljni princip glede povrnitve stroškov je namreč v izvršilnem postopku osnovan na okoliščini, da je dolžnik tisti, ki je zaradi neizpolnitve obveznosti povzročil potrebo po izvršilnem postopku.
Odločitev, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka, je pravilna. Dolžnik je dolg res poravnal še pred prejemom sklepa o izvršbi, vendar pa že po njegovi izdaji in že po prejemu obvestila o poskusu vročitve sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je bil izvršilni postopek zoper dolžnika sprožen utemeljeno, poleg tega pa je dolžnik dolg plačal le delno. Upnik sicer res ni podal umika predloga za izvršbo, je pa s tem, ko ni vložil odgovora na ugovor in so se zatrjevana dejstva štela za resnična, izvedeno plačilo konkludentno priznal, in to v še primernem in razumnem časovnem razmiku. Sámo dejstvo, da je dolžnik ugovor vložil, še preden je upnik plačilo priznal, za zaključek, da je upnik stroške ugovora dolžniku povzročil neutemeljeno, ob opisanem ne zadošča, kljub temu, da je moral dolžnik sicer ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti zaradi varstva svojih pravic v postopku.
ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 126. ZPP člen 44, 158, 158/1.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - stroški nepravdnega postopka - določitev vrednosti spornega predmeta - umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev postopka brez meritorne odločitve - krivdno povzročeni stroški postopka - krivdno načelo - poštena uporaba procesnih pravic
V obravnavani zadevi je bil postopek, ki je tekel zaradi ureditve razmerij med predlagatelji in nasprotnimi udeleženci kot solastniki nepremičnin, ustavljen zaradi umika predloga. Sodišče prve stopnje torej (po volji predlagateljev) ni sprejelo vsebinske odločitve. Predlagatelji se zato neutemeljeno sklicujejo na prvi odstavek 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. To pravilo izhaja iz predpostavke, da je meritorna odločitev praviloma v korist vseh udeležencev, saj imajo običajno vsi interes za ureditev razmerja. Zato ni uporabno v primerih, ko ne pride do meritorne odločitve. V zadevah, ko predlagatelj postopek sproži, kasneje pa predlog umakne, je izhodiščno pravilo, da nasprotnemu udeležencu povrne njegove stroške. Predlagatelji se v tej zvezi napačno sklicujejo na 126. člen ZNP, saj stroški nasprotnih udeležencev, ki so predmet konkretnega sklepa, ne predstavljajo skupnih stroškov postopka, ki se nanašajo na vse solastnike, temveč zgolj stroške njihovega odvetniškega zastopanja. Analogna uporaba določila 126. člena ZNP zato ne pride v poštev.
predlog za preložitev naroka - opravičeni razlogi za preložitev naroka - pravica do izjave stranke
Glede na dejstvo, da je bilo tako tožencu kot pooblaščencu toženca pravilno in pravočasno naznanjen datum naroka in da je pooblaščenec toženca šele dan pred narokom sodišču predložil zaprosilo za preložitev naroka (toženec je osebno opravičilo za izostanek na sodišče posredoval šele na dan naroka) ter ob upoštevanju vsebine zaprosila in osebnega opravičila, ki je v tem da toženec ni mogel pristopiti na narok zaradi službene poti in zamešanja pravega datuma obravnave, pooblaščenec pa je imel na isti dan razpisana že dva druga naroka (brez predloženih dokazil o tem), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni podan opravičljiv razlog za izostanek in preložitev naroka. Četudi iz poslanega faksa toženca izhaja, da je poslan iz tujine, ga to ne opravičuje, saj bi moral vedeti, da ima razpisan narok. Dejstvo, kdaj naj bi toženec zamešal datume in mislil, da je pravi datum naroka 12. 9. 2016, ni opravičljiv razlog za odsotnost, temveč gre za malomarnost. Tudi pooblaščenec toženca bi lahko bil bolj skrben in o tem, da ima na isti dan razpisana dva naroka, pravočasno obvestil sodišče in o tem predložil dokaze ter prosil za preložitev.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - odmera nagrade izvedencu - prekoračitev roka - zamudne obresti
Ker gre pri dopolnilnem mnenju za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče pred tem še ni terjalo, se pri odmeri nagrade zanj njegova zahtevnost presoja posebej.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - protispisnost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odločilno dejstvo - nerazumljiv izrek - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice obdolženca do obrambe - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
V izreku prvostopenjske sodbe je navedeno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno 29. 1. 2011 v večernih urah, vendar napačna navedba, da je šlo za večerne ure tega dne, ne predstavlja odločilne okoliščine, zaradi katere bi bil izrek sodbe nerazumljiv in bi bili razlogi sodbe in njen izrek v nasprotju z vsebino listin, kot trdi pritožba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001164
ZOZP člen 2, 41. OZ člen 151.
odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - izplačilo odškodnine - pravna podlaga za izplačilo odškodnine - zavarovalna pogodba - pogodba o leasingu - razbremenitev odgovornosti - predmet leasinga
Za obravnavani spor je relevantna le določba 41. člena ZOZP, ki v razmerju do določb OZ, na katere se sklicuje tožena stranka, predstavlja lex specialis in omogoča tožeči stranki, da od lastnika nezavarovanega vozila zahteva izplačani znesek že na podlagi (golega) dejstva, da je bilo vozilo nezavarovano, pri čemer odgovornost lastnika za nastalo situacijo ni relevantna.
sklepčnost tožbe - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Tožeča stranka je v tožbi navedla vso dejstveno in pravno podlago vtoževnim računom in na podlagi nje tudi uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek, tako da se je glede nje bilo mogoče izjaviti in je tožba bila sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001366
ZIZ člen 5, 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1.
predhodna odredba - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/2013 z dne 10. 7. 2014 je bila razveljavljena 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ. Iz obrazložitve te odločbe jasno izhaja, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ni tista odločba domačega sodišča, na podlagi katere se po prvem odstavku 257. člena ZIZ lahko izda predhodna odredba. To pa pomeni, da se od tedaj dalje tudi ne bo mogel več hkrati s pravdnim postopkom voditi postopek odločanja o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katero je vložen ugovor iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. S tem pa se je izvotlila tudi določba drugega odstavka z novelo ZIZ-I spremenjenega 256. člena o pristojnosti sodišča.
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je bil namen zakonodajalca glede na določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ v tem, da naj v vseh primerih odloča o predhodni odredbi isto sodišče, ki je izdalo sodbo, na podlagi katere je predlagana predhodna odredba. Če bi zakonodajalec to želel doseči, bi moral v poglavju o predhodnih odredbah vprašanje stvarne pristojnosti sodišča izrecno urediti drugače od splošnega pravila iz 5. člena ZIZ. Kaj takega pa iz štiriindvajsetega poglavja ZIZ o predhodnih odredbah ne izhaja.
ZFPPIPP člen 305, 305/1. SPZ člen 178, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 186.
ločitvena pravica - razpolagalna sposobnost - bodoče terjatve - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - tožbeni zahtevek - konkretiziranost tožbenega zahtevka
Za ustanovitev zastavne pravice na terjatvi, se poleg veljavnega pravnega naslova zahteva tudi obvestitev dolžnika zastavljene terjatve ter razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zastavijo se lahko tudi bodoče terjatve.
Anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Tožena stranka je z začetkom stečajnega postopka izgubila razpolagalno sposobnost glede terjatev iz naslova najemnin, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. Te terjatve spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Tako lahko ločitvena pravica tožeče stranke zajema le terjatve, ki so nastale do začetka stečaja nad toženo stranke.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - nadomestna obveznost - denarna kazen - prekomeren poseg v lastninsko pravico - pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem
Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, naložitev denarne kazni in njena izterjava po uradni dolžnosti ni dopustna. V obravnavani zadevi bi smela teči izvršba le v skladu z določili 225. člena ZIZ tako, da bi sodišče pooblastilo upnika, da na dolžnikove stroške zaupa delo nekomu drugemu, ali ga opravi sam. Če je izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku mogoče zagotoviti na drug način, je naložitev in izterjava denarne kazni prekomeren, in zato nedopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.
Toženec je z vplačilom zneska 210.700,00 EUR na račun vložka povečanega osnovnega kapitala družbe (na podlagi sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe) pridobil (prevzel) povečan osnovni kapital družbe. Za vračilo vplačanega zneska (prehod premoženja družbe na toženca) toženec ni izkazal dopustne podlage.
javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - projektno delo
Ker pogodba o zaposlitvi tožnice ni bila sklenjena za ves čas trajanja projekta, in ker ni obstajal razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je podana podlaga za transformacijo delovnega razmerja tožnice iz določenega v nedoločen čas (56. člen ZDR-1).