odpravnina - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - solidarna odgovornost delodajalca prenosnika
Iz določbe 73. člena ZDR izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev. Delavci, ki jim delovno razmerje pri prenosniku preneha po datumu prenosa, pa niso prešli k prevzemniku, pa bi morali zatrjevati, da je tudi zanje nastala situacija, ko bi morali biti preneseni k delodajalcu prevzemniku. Ti bi torej morali zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku, da bi lahko vzpostavili njegovo solidarno odgovornost za dolgove iz naslova delovnega razmerja, ki so nastali pred prenosom.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - višina uporabnine - obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi - tek zakonskih zamudnih obresti - dokaz z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
V skladu z določbo 193. člena OZ se mora ob vračanju neupravičeno pridobljenega plačati tudi zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost je treba izrecno zatrjevati in dokazovati in se ne domneva. Takih trditev pa tožnika v postopku nista postavila in šele v pritožbi trdita, da so toženci v slabi veri, kar pa je glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP prepozno, ker nista izkazala, da tega brez svoje krivde nista mogla navesti že pred sodiščem prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje, da zamudne obresti tečejo od dneva vložitve tožbe oziroma nadaljnjih razširitev, je zato pravilna
dodatni sklep o dedovanju - dodatno najdeno premoženje - zemljiškoknjižno stanje - domneva o lastniku nepremičnine
V primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - prostorski akt - redna raba
V vsebinskem smislu pa pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da predstavljajo najustreznejši kriterij za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča okoliščine rabe v času družbene lastnine. To stališče je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zato, ker je država (konkretno: Občina Y.) s podržavljanjem (ko je po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje najkasneje nastala dejanska etažna lastnina) in vzpostavitvijo stanovanjske pravice na posameznih delih stavbe, (praviloma) povzročila tudi spremembo obsega zemljišča, potrebnega za normalno (redno) rabo zgradbe. Neutemeljeno je zato pritožbeno odrekanje zemljišča, potrebnega za normalno (redno) rabo zgradbe etažnim lastnikom stavbe, zgrajene pred prvo svetovno vojno, s sklicevanjem na to, da ne gre za plansko gradnjo v času družbene lastnine. Naj gre za takšno gradnjo, ali gradnjo pred podržavljenjem, je zemljišče, potrebno za redno rabo enake zgradbe, enako.
ZUTD člen 11, 129, 155, 156, 157.. ZUP člen 9.. URS člen 22.. - člen 42, 42/4, 54, 54/2.
brezposelnost - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Uradna oseba pri nadzoru aktivnega iskanja zaposlitve zahteva predložitev dokazil. Gre za potrdila delodajalcev o odzivu na napotnice in vabila, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pošte, izpise e-sporočil, zapise v zaposlitvenem dnevniku, ki ga vodi iskalec zaposlitve, podatke o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve. Vendar pa zgolj predložitev ali nepredložitev navedenih listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Za zakonito upravno odločitev morajo biti stranki zagotovljene nekatere temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta.
Toženkino pravno naziranje, da v okoliščinah konkretnega primera tožnici ni bilo potrebno dati možnosti izjasnitve z neposrednim zaslišanjem o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, češ da je to možnost imela s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil, je zmotno in v nasprotju s temeljno določbo 9. člena ZUP-a in s tem tudi z ustavno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Od kdaj dalje se prizna pravica do dodatka za nego otroka je določeno v 96. členu ZSDP-1. V 96. členu je določeno, da se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Tožnica je vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka vložila 12. 6. 2015. Zato je tožena stranka pravico do dodatka za nego otroka utemeljeno priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, torej s 1. 7. 2015.
Iz sodne prakse izhaja, da mora iz razlogov sodbe izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in posledično dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče. Iz sodbe mora izhajati katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Prav tako se mora opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ne pa zgolj, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, do izvedenskega mnenja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je s pripravljalno vlogo postavil nov tožbeni zahtevek, s katerim je pod točko 3 zahteval, da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe izplačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 10. 2015 dalje do plačila. Gre za denarni zahtevek iz naslova odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja ter materialne škode zaradi povzročitve duševnih bolečin, ki ni zahtevek, za katerega tožnik že po ZST-1 ne bi bil dolžan plačati sodne takse, kar sicer velja za vse ostale postavljene tožbene zahtevke.
Za ugoditveni del sodbe o invalidnini za telesno okvaro (TO) stranskemu intervenientu ni mogoče priznati povračila sodnih stroškov, saj za ta del postopka ne more imeti pravnega interesa za izid spora. Iz naslova dosojene invalidnine za TO nima nobenih obveznosti do svojega delavca.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu
Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenskem mnenju dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju bolezen in ne poškodba pri delu. Tožnikovo zdravstveno stanje je v celotnem spornem obdobju posledica degenerativnih sprememb v kombinaciji trajne deformacije ploščice in postoperativne brazgotine, to je stanja, ki je bolezenske narave, škodni dogodek pa le povod za poslabšanje zdravstvenega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000915
Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 7, 8. OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 157, 158.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe - povod za pravdo - neobstoj povoda za tožbo - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - opomin s pozivom na plačilo - zamuda dolžnika
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov.
brezposelnost - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - gospodarska družba
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno zaključilo, da je zavarovanje za primer pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter status zavarovanca v tem zavarovanju odločilen tudi za zavarovanje za primer brezposelnosti. Odločitev tožene stranke v izpodbijanih odločbah ni pogojevana z odločitvijo drugega organa - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter tako tudi rešitev v predmetni zadevi ni vezana na odločitev v zvezi z izdanima odločbama Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 25. 7. 2014 oziroma 5. 6. 2014.
V konkretnem primeru je ladjar sestavil obe nakladnici po pisnih podatkih naročnika (odpremnika), pri čemer pa iz nakladnic izhaja, da navedbe o teži, kvaliteti, količini, opisu, označbi, številu in vrednosti blaga niso ladjarjeve ter da ta za take opise in podrobnosti ni odgovoren (14. točka Splošnih prevoznih pogojev). Nakladanje, zlaganje, tehtanje in štetje opravi namreč odpremnik tovora in je zato za pravilnost teh podatkov tudi odgovoren. To je z vidika ladjarjeve odgovornosti tudi povsem razumno, saj je ladjar sprejel zapečaten in zaprt zabojnik in zato tudi ni mogel preverjati stanja tovora v tem zaprtem zabojniku. Te preverbe (četudi bi sumil, da podatki naročitelja niso točni ali pravilni) pa ladjar glede na določbe Splošnih prevoznih pogojev in pogodbene klavzule, ki so vnesene na čelni strani nakladnice, niti ni bil dolžan opraviti.
Ta pravna stališča, to je, da se ladjar s pogodbenimi klavzulami (splošnimi prevoznimi pogoji) razbremeni svoje odgovornosti glede nakladanja, zlaganja, tehtanja, štetja blaga in preverbe kvalitete blaga (ker to opravi odpremnik - naročnik, ki ladji dostavi s plombo zaprt zabojnik), so usklajena s sodobno pomorsko pravno doktrino in sodno prakso.
odpravnina - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost - prenos dela podjetja
Po ZDR je le v primeru spremembe delodajalca delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, in za terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku tega člena. Ker tožnik zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 110. členu ZDR, ki jo je podal takratnemu delodajalcu družbi d. o. o., nikoli ni prešel k toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku, se nanj citirana določba ne nanaša, zato ne more zahtevati solidarne odgovornosti tožene stranke za obveznosti tožnikovega delodajalca družbe d. o. o.
Pritožba zmotno meni, da ZDR-1 ne izključuje solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika za terjatve vseh delavcev do delodajalca prenosnika (tudi tistih, ki niso prešli k delodajalcu prevzemniku). Iz določbe 73. člena ZDR oziroma 75. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - dobroverna in zakonita posest - dobra vera posestnika - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - določljivost predmeta pogodbe - dovoljenje za uporabo - darilna obljuba
Nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Nedobroverni posestnik je tisti posestnik, ki ve da stvar ni njegova ali iz malomarnosti (tudi lažje) za to ne ve. Dobroverni posestnik je, nasprotno, tisti, ki utemeljeno misli, da je postal lastnik stvari. Oseba, ki ji lastnik dovoli uporabljati nepremičnino, ima več kot razlog za dvom o tem, ali je lastnica ali ne, lastnik namreč ne rabi dovoljenja za uporabo svoje stvari, uporaba stvari je lastninski pravici imanentna. Enako velja za osebo, ki ne ve, kako je postala lastnik, tudi ta ima najmanj razlog za dvom o tem, ali je lastnica ali ne. Kakor hitro pa obstaja dvom, ni več dobre vere.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je sporna nepremičnina nastala šele z odločbo GU Kranj z 29. 1. 1986, zato v času domnevne sklenitve pogodbe še ni mogla obstajati. Njen neobstoj pa bi od pogodbenih strank terjal natančnejši dogovor o predmetu darila, torej natančen opis in meje zemljišča, ki naj bi bilo predmet pogodbe, kar bi omogočilo vsaj določljivost predmeta pogodbe. Za pravni prenos nepremičnin pa tudi sicer ne zadošča zgolj določljivost predmeta pogodbe, ampak mora biti nepremičnina označena z zemljiškoknjižnimi podatki.
plačilo dvojne are - neizpolnitev pogodbe, za katero je odgovorna stranka, ki je prejela aro - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - nakup nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Pri ugotavljanju, ali je tožena stranka odgovorna v smislu drugega odstavka 65. člena OZ za neizpolnitev Dogovora, ker ni uredila izbrisov hipotek na nepremičninah, je bilo ob predvideni sočasni izpolnitvi, da se s kupnino, ki naj bi jo plačala tožeča stranka, poplača hipotekarni upnik in s tem razbremeni nepremičnina hipoteke, pomembno, kaj sta se v zvezi s tem stranki dogovarjali. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (česar pritožba ne izpodbija), posebnega dogovora v zvezi s tem, kako bosta ravnali, ni bilo. Glede na naravo posla samega (101. člen OZ), je v takšni pravni situaciji najpogostejši način realizacije posla takšen, da hipotekarni dolžnik predloži (prek prodajalca) pismo o nameri, v katerem zapiše pogoje, pod katerimi je pripravljen izdati izbrisno pobotnico za vpisano hipoteko, od tedaj dalje pa kupec lahko brez tveganj plača kupnino.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00004635
ZPIZ-2 člen 194, 194/1, 194/2.. OZ člen 190.
nadomestilo za invalidnost - neupravičena obogatitev
ZPIZ-2 v 184. členu določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja (prvi odstavek 194. člena ZPIZ-2). Takšen zakon, ki ureja obligacijska razmerja je OZ. Ta v 190. členu določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma, nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. V obravnavanem primeru je pravna podlaga odpadla. Ni več pravne podlage za izplačevanje nadomestila za invalidnost za določena obdobja.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidnost
V izvedenskem mnenju, dopolnilnem izvedenskem mnenju in izpovedi sodnega izvedenca je sodišče prve stopnje imel dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da pri tožniku v spornem obdobju ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma, se v navedenem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko ali tako poslabšalo, da bi potreboval dodatne omejitve pri delu. Pravilno je zaključilo, da posledično za priznanje novih pravic tožniku ni nobene podlage.
plačilni nalog - plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - podaljšanje roka
Sodna taksa mora biti plačana v roku, ki je določen v plačilnem nalogu. Rok je sicer mogoče podaljšati, a le s predlogom znotraj s plačilnim nalogom določenega roka, a tega tožnik ni predlagal.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba
V zadevi je sporna odmera pokojnine. Ključno vprašanje je, ali je potrebno tožnika obravnavati kot zavarovanca, ki naj bi bil pravilno v zavarovanje vključen kot družbenik zasebne družbe, ki je istočasno tudi poslovodna oseba, ali pa kot zavarovanca, ki je v zavarovanje vključen kot delavec. Po stališču pritožbenega sodišča je v sporni zadevi potrebno upoštevati zavarovalno podlago 001, torej, da je bil tožnik v zavarovanje vključen na podlagi delovnega razmerja. Sklicevanje tožene stranke, da je bil istočasno tudi družbenik in poslovodna oseba, na samo odločitev nima vpliva.