ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. ZPIZ-2 člen 116, 406, 406/4.
starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko ocenjuje, da 116. člen ZPIZ-2 ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Ustavno sodišče RS je že večkrat poudarilo, da ima zakonodajalec na področju socialne varnosti, vključno z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem široke možnosti pravnega urejanja. Tudi ob zadnji reformi sistemske ureditve obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je imel, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da glede na demografske, gospodarske in javno finančne zmožnosti uredi pogoje, pod katerimi lahko uživalci pokojnin ostanejo delovno aktivni. To velja tudi za uzakonitev vsaj delne ponovne vključitve v zavarovanje tistih, ki so bili po prejšnjih predpisih že uživalci pokojninskih prejemkov, pa so še naprej opravljali gospodarsko dejavnost, ali bili delovno aktivni na kakšnem drugem pravnem temelju.
V konkretnem primeru je ladjar sestavil obe nakladnici po pisnih podatkih naročnika (odpremnika), pri čemer pa iz nakladnic izhaja, da navedbe o teži, kvaliteti, količini, opisu, označbi, številu in vrednosti blaga niso ladjarjeve ter da ta za take opise in podrobnosti ni odgovoren (14. točka Splošnih prevoznih pogojev). Nakladanje, zlaganje, tehtanje in štetje opravi namreč odpremnik tovora in je zato za pravilnost teh podatkov tudi odgovoren. To je z vidika ladjarjeve odgovornosti tudi povsem razumno, saj je ladjar sprejel zapečaten in zaprt zabojnik in zato tudi ni mogel preverjati stanja tovora v tem zaprtem zabojniku. Te preverbe (četudi bi sumil, da podatki naročitelja niso točni ali pravilni) pa ladjar glede na določbe Splošnih prevoznih pogojev in pogodbene klavzule, ki so vnesene na čelni strani nakladnice, niti ni bil dolžan opraviti.
Ta pravna stališča, to je, da se ladjar s pogodbenimi klavzulami (splošnimi prevoznimi pogoji) razbremeni svoje odgovornosti glede nakladanja, zlaganja, tehtanja, štetja blaga in preverbe kvalitete blaga (ker to opravi odpremnik - naročnik, ki ladji dostavi s plombo zaprt zabojnik), so usklajena s sodobno pomorsko pravno doktrino in sodno prakso.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - višina uporabnine - obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi - tek zakonskih zamudnih obresti - dokaz z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
V skladu z določbo 193. člena OZ se mora ob vračanju neupravičeno pridobljenega plačati tudi zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost je treba izrecno zatrjevati in dokazovati in se ne domneva. Takih trditev pa tožnika v postopku nista postavila in šele v pritožbi trdita, da so toženci v slabi veri, kar pa je glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP prepozno, ker nista izkazala, da tega brez svoje krivde nista mogla navesti že pred sodiščem prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje, da zamudne obresti tečejo od dneva vložitve tožbe oziroma nadaljnjih razširitev, je zato pravilna
odpravnina - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost - prenos dela podjetja
Po ZDR je le v primeru spremembe delodajalca delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, in za terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku tega člena. Ker tožnik zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 110. členu ZDR, ki jo je podal takratnemu delodajalcu družbi d. o. o., nikoli ni prešel k toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku, se nanj citirana določba ne nanaša, zato ne more zahtevati solidarne odgovornosti tožene stranke za obveznosti tožnikovega delodajalca družbe d. o. o.
Pritožba zmotno meni, da ZDR-1 ne izključuje solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika za terjatve vseh delavcev do delodajalca prenosnika (tudi tistih, ki niso prešli k delodajalcu prevzemniku). Iz določbe 73. člena ZDR oziroma 75. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - dobroverna in zakonita posest - dobra vera posestnika - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - določljivost predmeta pogodbe - dovoljenje za uporabo - darilna obljuba
Nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Nedobroverni posestnik je tisti posestnik, ki ve da stvar ni njegova ali iz malomarnosti (tudi lažje) za to ne ve. Dobroverni posestnik je, nasprotno, tisti, ki utemeljeno misli, da je postal lastnik stvari. Oseba, ki ji lastnik dovoli uporabljati nepremičnino, ima več kot razlog za dvom o tem, ali je lastnica ali ne, lastnik namreč ne rabi dovoljenja za uporabo svoje stvari, uporaba stvari je lastninski pravici imanentna. Enako velja za osebo, ki ne ve, kako je postala lastnik, tudi ta ima najmanj razlog za dvom o tem, ali je lastnica ali ne. Kakor hitro pa obstaja dvom, ni več dobre vere.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je sporna nepremičnina nastala šele z odločbo GU Kranj z 29. 1. 1986, zato v času domnevne sklenitve pogodbe še ni mogla obstajati. Njen neobstoj pa bi od pogodbenih strank terjal natančnejši dogovor o predmetu darila, torej natančen opis in meje zemljišča, ki naj bi bilo predmet pogodbe, kar bi omogočilo vsaj določljivost predmeta pogodbe. Za pravni prenos nepremičnin pa tudi sicer ne zadošča zgolj določljivost predmeta pogodbe, ampak mora biti nepremičnina označena z zemljiškoknjižnimi podatki.
Od kdaj dalje se prizna pravica do dodatka za nego otroka je določeno v 96. členu ZSDP-1. V 96. členu je določeno, da se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Tožnica je vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka vložila 12. 6. 2015. Zato je tožena stranka pravico do dodatka za nego otroka utemeljeno priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, torej s 1. 7. 2015.
dodatni sklep o dedovanju - dodatno najdeno premoženje - zemljiškoknjižno stanje - domneva o lastniku nepremičnine
V primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-1, 26.. ZZDej-UPB2 člen 1, 3.. - člen 254.
povrnitev stroškov zdravljenja - porod - opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje - licenca za opravljanje dejavnosti - porod na domu - babiška dejavnost
Licence, ki jih tako kot pri zdravnikih, tudi babicam za babiško nego na domu porodnic podeljuje ustrezno združenje oziroma zbornica in je veljavna licenca pogoj za opravljanje poklica, ni mogoče enačiti z dovoljenjem, ki ga je za opravljanje zdravstvene dejavnosti tudi na področju babiške nege dolžan izdati pristojni resorni upravni organ. Pred izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in morebitno koncesijsko pogodbo z zavarovalnico, babiške dejavnosti s. p. ni mogoče šteti za zdravstveno dejavnost, izenačeno z dejavnostjo javnih zdravstvenih zavodov. Posledično ni zavezanosti toženega zavoda k povračilu stroškov zdravljenja zavarovani osebi s tem v zvezi.
Pritožnici sicer ni mogoče odrekati pravice, da je rodila doma ob pomoči strokovno usposobljene babice. Za takšen način se je odločila, kljub izdani napotnici za porod v zdravstvenem zavodu (porodnišnici) in tveganju ob morebitnih zapletih. Vendar pa ob dejstvu, da ji je pomoč pri porodu nudila samostojna babica A.A. s. p., ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kaj šele koncesijske pogodbe, z zahtevkom za povračilo stroškov poroda iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more uspeti.
Za ugoditveni del sodbe o invalidnini za telesno okvaro (TO) stranskemu intervenientu ni mogoče priznati povračila sodnih stroškov, saj za ta del postopka ne more imeti pravnega interesa za izid spora. Iz naslova dosojene invalidnine za TO nima nobenih obveznosti do svojega delavca.
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - prostorski akt - redna raba
V vsebinskem smislu pa pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da predstavljajo najustreznejši kriterij za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča okoliščine rabe v času družbene lastnine. To stališče je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zato, ker je država (konkretno: Občina Y.) s podržavljanjem (ko je po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje najkasneje nastala dejanska etažna lastnina) in vzpostavitvijo stanovanjske pravice na posameznih delih stavbe, (praviloma) povzročila tudi spremembo obsega zemljišča, potrebnega za normalno (redno) rabo zgradbe. Neutemeljeno je zato pritožbeno odrekanje zemljišča, potrebnega za normalno (redno) rabo zgradbe etažnim lastnikom stavbe, zgrajene pred prvo svetovno vojno, s sklicevanjem na to, da ne gre za plansko gradnjo v času družbene lastnine. Naj gre za takšno gradnjo, ali gradnjo pred podržavljenjem, je zemljišče, potrebno za redno rabo enake zgradbe, enako.
plačilni nalog - plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - podaljšanje roka
Sodna taksa mora biti plačana v roku, ki je določen v plačilnem nalogu. Rok je sicer mogoče podaljšati, a le s predlogom znotraj s plačilnim nalogom določenega roka, a tega tožnik ni predlagal.
izvršba na delež družbenika - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti - vrednost poslovnega deleža - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Izvršbo na delež družbenika je po uradni dolžnosti dopustno ustaviti le v primerih, v katerih tako predvideva ZIZ za izvršbo na nepremičnine (prim. 194. člen ZIZ), pa na primer tudi, če bi bila dovoljena izvršba na delež dolžnika v družbi, ki je prenehala obstajati, saj ne bi bilo več predmeta izvršbe. Če družba obstaja, je obstoječ tudi predmet izvršbe, pa čeprav znaša njegova ocenjena vrednost 0,00 EUR.
Pritožnik tudi utemeljeno opozarja, da ni podlage za izgubo zastavne pravice na poslovnem deležu, kar bi bila posledica ustavitve izvršbe po drugem odstavku 76. člena ZIZ, v skladu s katerim se z ustavitvijo izvršbe razveljavijo tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače. V 194. členu (v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena) ZIZ, ki predpisuje ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primeru neuspešnosti prodaje, je izrecno predpisano, da upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini (poslovnem deležu) za zavarovanje svoje terjatve. O tem je treba odločiti v sklepu o ustavitvi izvršbe.
plačilo dvojne are - neizpolnitev pogodbe, za katero je odgovorna stranka, ki je prejela aro - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - nakup nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Pri ugotavljanju, ali je tožena stranka odgovorna v smislu drugega odstavka 65. člena OZ za neizpolnitev Dogovora, ker ni uredila izbrisov hipotek na nepremičninah, je bilo ob predvideni sočasni izpolnitvi, da se s kupnino, ki naj bi jo plačala tožeča stranka, poplača hipotekarni upnik in s tem razbremeni nepremičnina hipoteke, pomembno, kaj sta se v zvezi s tem stranki dogovarjali. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (česar pritožba ne izpodbija), posebnega dogovora v zvezi s tem, kako bosta ravnali, ni bilo. Glede na naravo posla samega (101. člen OZ), je v takšni pravni situaciji najpogostejši način realizacije posla takšen, da hipotekarni dolžnik predloži (prek prodajalca) pismo o nameri, v katerem zapiše pogoje, pod katerimi je pripravljen izdati izbrisno pobotnico za vpisano hipoteko, od tedaj dalje pa kupec lahko brez tveganj plača kupnino.
Splošno pravilo odškodninskega prava je, da lahko oškodovanci zahtevajo plačilo odškodnine v prvi vrsti od odgovornih oseb. Določba 965. člena OZ pa je izjema, po kateri je možna direktna tožba proti zavarovalnici. Ta določba je v korist oškodovanca le v tem, da omogoča pospešitev postopka povrnitve škode. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, če bi oškodovanec od njega uveljavljal odškodnino za povzročeno škodo. To pa pomeni, da je vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidnost
V izvedenskem mnenju, dopolnilnem izvedenskem mnenju in izpovedi sodnega izvedenca je sodišče prve stopnje imel dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da pri tožniku v spornem obdobju ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma, se v navedenem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko ali tako poslabšalo, da bi potreboval dodatne omejitve pri delu. Pravilno je zaključilo, da posledično za priznanje novih pravic tožniku ni nobene podlage.
zdravstveno stanje - mirovanje pravice do štipendije - nadaljnje prejemanje - državna štipendija
Tožnica je študentka s posebnimi potrebami. O tem, kakšen vpliv je imelo tožničino zdravstveno stanje za njeno izobraževanje in nedokončanje 2. letnika toženec ni ugotavljal. Zato je dejansko stanje v zvezi s tem vprašanjem in v zvezi z izpolnjevanjem ostalih pogojev za nadaljnje prejemanje državne štipendije za študijsko leto 2015/2016 nepopolno ugotovljeno.
Da lahko v okoliščinah konkretnega primera odločba o novi odmeri tožničine starostne pokojnine učinkuje le za naprej, izhaja iz same obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, saj se mora kot pravna podlaga uporabljati 183. člen ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je Ustavno sodišče poseglo le toliko, da ni odločilen pretečen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine. Se pa v celoti sklicuje na 3. odst. 183. člena ZPIZ-2, ki učinke odločbe, izdane v t. i. nepravi obnovi postopka, veže bodisi na podano zahtevo, v kolikor o njej do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ne bi bilo pravnomočno odločeno ali pa na datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti. Ker gre v predmetni zadevi za slednjo situacijo, tožničin zahtevek, da se ji starostna pokojnina ponovno odmeri in razlika izplača od 1. 2. 2001 dalje, ne more biti uspešen, saj zanj ni zakonske niti ustavno pravne podlage.
Iz sodne prakse izhaja, da mora iz razlogov sodbe izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in posledično dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče. Iz sodbe mora izhajati katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Prav tako se mora opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ne pa zgolj, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, do izvedenskega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000915
Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 7, 8. OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 157, 158.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe - povod za pravdo - neobstoj povoda za tožbo - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - opomin s pozivom na plačilo - zamuda dolžnika
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je s pripravljalno vlogo postavil nov tožbeni zahtevek, s katerim je pod točko 3 zahteval, da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe izplačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 10. 2015 dalje do plačila. Gre za denarni zahtevek iz naslova odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja ter materialne škode zaradi povzročitve duševnih bolečin, ki ni zahtevek, za katerega tožnik že po ZST-1 ne bi bil dolžan plačati sodne takse, kar sicer velja za vse ostale postavljene tožbene zahtevke.