predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka - dopolnitev tožbe - dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze - razpis naroka - pravilna vročitev tožbe v odgovor
Sodišče ne more izdati odločbe o sporu brez razpisa naroka, če pred tem dopolnitve tožbe toženi stranki ne vroči z ustreznim pozivom. Besedilo "kadar po prejemu odgovora na tožbo" je treba za obravnavano situacijo, torej za postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razlagati tako, da mora biti dopolnitev tožbe toženi stranki vročena najmanj z ustreznim pozivom v skladu s 286. členom ZPP, torej s pozivom, da mora tožena stranka v določenem roku odgovoriti na navedbe iz dopolnitve tožbe, in opozorilom na morebitne posledice, če ne bi tako ravnala, tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni storilo. Tožena stranka ima zato prav, ko navaja, da je upravičeno štela, da bo lahko odgovorila na navedbe v dopolnitvi tožbe še na prvem naroku za glavno obravnavo, kot to določa prvi odstavek 286. člena ZPP. Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki ni določilo roka za odgovor na navedbe, tožena stranka pa sama (vsebinskega) odgovora na tožbo tudi ni vložila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo odločbe brez razpisa naroka, saj ni moglo ugotoviti, da med strankama dejansko stanje ni sporno.
V skladu z ZEN se vpisi v zemljiški kataster in kataster stavb opravijo na podlagi elaborata. Elaborat pa na podlagi drugega odstavka 23.a člena ZVEtL lahko poleg izvedenca izdela tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po ZEN. Takšno določilo je zakonodajalec sprejel, ker izdelava elaborata ni izvedensko mnenje, ampak zgolj podlaga za vpis želenih sprememb v ustrezni kataster, pri katerem morajo biti spoštovana določila, ki omogočajo tehnično pravilen vpis v ustrezen kataster. Ker gre za specifično opravilo geodetske stroke, je zakonodajalec menil, da ni ovire, da se takšne naloge zaupajo osebam, ki izpolnjujejo pogoje po geodetskih predpisih in ne le sodno zapriseženim izvedencem. V tem postopku torej D., d.d. naloge ni opravil kot izvedenec, temveč je zgolj kot ustrezna strokovna oseba pripravil strokovno podlago, na podlagi katere bodo določeni deli zemeljske površine (zemljišča pod stavbami) dobili svoje parcelne številke, njegovo strokovno delo pa bo tudi predmet presoje v upravnem postopku. Gre za specifično tehnično geodetsko opravilo, pri katerem niti ni možnosti postopanja v škodo katerega od udeležencev, nasprotno, gre za postopanje v korist vseh, tudi pritožnika.
ZPP člen 343, 343/2, 394, 394-10, 395, 395/2, 396.
obnova pravdnega postopka - razlogi za obnovo postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - nova dejstva in dokazi
Pravica zahtevati obnovo postopka je močno omejena. Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da bi bila za stranko lahko izdana ugodnejša odločba. Poleg tega mora stranka zvedeti za nova dejstva in dokaze šele po pravnomočnem končanju prvega postopka in jih brez svoje krivde ne more uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan, in pa v 396. členu ZPP določenih rokih.
Nova dejstva so lahko vsebina obnovitvenega razloga samo, če so obstajala že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, a stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva v pravnomočno končanem postopku.
ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - sorazmernost pripora
Okoliščine, na podlagi katerih je moč sklepati o obstoju ponovitvene nevarnosti pri obdolženem M. A., je podrobno in prepričljivo obrazložila že preiskovalna sodnica ob odreditvi pripora, pritrdilo jim je tudi sodišče prve stopnje ob odločanju o pritožbi zagovornika zoper odrejeni pripor, te okoliščine pa v osmi točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja tudi sodišče prve stopnje. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bili kaznivi dejanji storjeni ter osebne lastnosti obdolženca tiste okoliščine, ki zaključek o takšni nevarnosti utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00002147
ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - doplačilo sodne takse - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Prvič je morala tožeča stranka plačati sodno takso ob vložitvi elektronskega predloga za izvršbo. Glede na podan ugovor zoper sklep o izvršbi tožene stranke, je morala tožeča stranka drugo sodno takso plačati za vloženo tožbo v pravdnem postopku, preračunano za višino zahtevka kot izhaja iz predloga za izvršbo. Ker predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, nima vseh sestavin, ki jih mora imeti tožba, da bi se lahko obravnaval, je sodišče tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe. Tožeča stranka je nato spremenila (zvišala) zahtevek, zaradi česar je bilo potrebno še tretje doplačilo sodne takse.
Na predlagatelju je trditveno in dokazno breme, da ne zmore plačati sodne takse, vsaj ne takoj. Edino, kar je tožeča stranka v zvezi s tem navedla, je, da ima evidentno pomanjkanje sredstev na transakcijskem računu. Višje sodišče ugotavlja, da je taka trditvena podlaga premalo za ugoditev predlogu. Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi - da gradbena dejavnost zahteva izredno visoke fiksne stroške, da je za pridobitev posla potrebno vnaprej zagotavljati zavarovanja, da ji poslovne terjatve niso na razpolago (likvidnost) - predstavljajo nedovoljene pritožbene novote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002768
ZPP člen 347, 347/2, 347/5. OZ člen 52, 54, 54/1, 54/3, 57, 57/1, 57/4, 296, 296/1.
pritožbena obravnava - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - sklenitev pisne pogodbe - obličnost pogodbe - plačilo kupnine - pobotnica - dokazovanje plačila
V obravnavanem primeru zapis v členu 3 pogodbe po svoji vsebini ni le dogovor o kupnini in načinu izpolnitve pogodbe (plačilu kupnine) s strani tožene stranke, pač pa tudi pobotnica o delni izpolnitvi - plačilu oziroma prejemu vtoževanega prvega in drugega dela kupnine v gotovini.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede toženčevega premoženjskega stanja in zatrjevanega toženčevega posojila tožnici.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena, saj je tožnica uspela dokazati neresničnost vsebine potrdila o prejemu posojila (da ga ni prejela) in s tem v zvezi neresničnost izjave, dane notarju (o prejemu posojila) ter da je hipotekarna posojilna pogodba navidezna in zato nična, saj prava volja pravdnih strank očitno ni bila takšna, da bi sklenili obravnavano posojilno pogodbo. Zato je utemeljen tudi tožničin izbrisni zahtevek.
Tožnica je po svoji krivdi povzročila tožencu pritožbene stroške, saj je bila pritožbena obravnava 16. 12. 2016 preložena zato, ker je tožnica šele na pritožbeni obravnavi obvestila pritožbeno sodišče, da je v osebnem stečaju, kar je narekovalo vrnitev spisa sodišču prve stopnje zaradi izdaje sklepa o prekinitvi postopka in poziva upravitelju, da prevzame postopek.
ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 112/7. ZST-1 člen 12, 12/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost vloge - dan izročitve vloge sodišču - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - prepozna dopolnitev predloga
Ker je tožnikova vloga prispela na sodišče 16. 2. 2017, kar je po izteku roka za dopolnitev vloge, z navadno pošto in ker je treba šteti, da je bila navedenega dne izročena sodišču, je prepozna, zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo.
ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-1, 26.. ZZDej-UPB2 člen 1, 3.. - člen 254.
povrnitev stroškov zdravljenja - porod - opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje - licenca za opravljanje dejavnosti - porod na domu - babiška dejavnost
Licence, ki jih tako kot pri zdravnikih, tudi babicam za babiško nego na domu porodnic podeljuje ustrezno združenje oziroma zbornica in je veljavna licenca pogoj za opravljanje poklica, ni mogoče enačiti z dovoljenjem, ki ga je za opravljanje zdravstvene dejavnosti tudi na področju babiške nege dolžan izdati pristojni resorni upravni organ. Pred izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in morebitno koncesijsko pogodbo z zavarovalnico, babiške dejavnosti s. p. ni mogoče šteti za zdravstveno dejavnost, izenačeno z dejavnostjo javnih zdravstvenih zavodov. Posledično ni zavezanosti toženega zavoda k povračilu stroškov zdravljenja zavarovani osebi s tem v zvezi.
Pritožnici sicer ni mogoče odrekati pravice, da je rodila doma ob pomoči strokovno usposobljene babice. Za takšen način se je odločila, kljub izdani napotnici za porod v zdravstvenem zavodu (porodnišnici) in tveganju ob morebitnih zapletih. Vendar pa ob dejstvu, da ji je pomoč pri porodu nudila samostojna babica A.A. s. p., ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kaj šele koncesijske pogodbe, z zahtevkom za povračilo stroškov poroda iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more uspeti.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00004635
ZPIZ-2 člen 194, 194/1, 194/2.. OZ člen 190.
nadomestilo za invalidnost - neupravičena obogatitev
ZPIZ-2 v 184. členu določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja (prvi odstavek 194. člena ZPIZ-2). Takšen zakon, ki ureja obligacijska razmerja je OZ. Ta v 190. členu določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma, nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. V obravnavanem primeru je pravna podlaga odpadla. Ni več pravne podlage za izplačevanje nadomestila za invalidnost za določena obdobja.
Da lahko v okoliščinah konkretnega primera odločba o novi odmeri tožničine starostne pokojnine učinkuje le za naprej, izhaja iz same obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, saj se mora kot pravna podlaga uporabljati 183. člen ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je Ustavno sodišče poseglo le toliko, da ni odločilen pretečen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine. Se pa v celoti sklicuje na 3. odst. 183. člena ZPIZ-2, ki učinke odločbe, izdane v t. i. nepravi obnovi postopka, veže bodisi na podano zahtevo, v kolikor o njej do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ne bi bilo pravnomočno odločeno ali pa na datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti. Ker gre v predmetni zadevi za slednjo situacijo, tožničin zahtevek, da se ji starostna pokojnina ponovno odmeri in razlika izplača od 1. 2. 2001 dalje, ne more biti uspešen, saj zanj ni zakonske niti ustavno pravne podlage.
V delovnem razmerju je delavec šibkejša stranka. Zaradi tega se ne more odpovedati zakonsko zagotovljenim pravicam. Tako je potrebno razumeti tudi odločbo ustavnega sodišča, po kateri se delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. Ker je delavec skladno s 137. členom ZDR-1 upravičen do izplačila nadomestila plače, se tudi temu ne more odpovedati.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je s pripravljalno vlogo postavil nov tožbeni zahtevek, s katerim je pod točko 3 zahteval, da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe izplačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 10. 2015 dalje do plačila. Gre za denarni zahtevek iz naslova odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja ter materialne škode zaradi povzročitve duševnih bolečin, ki ni zahtevek, za katerega tožnik že po ZST-1 ne bi bil dolžan plačati sodne takse, kar sicer velja za vse ostale postavljene tožbene zahtevke.
brezposelnost - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - gospodarska družba
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno zaključilo, da je zavarovanje za primer pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter status zavarovanca v tem zavarovanju odločilen tudi za zavarovanje za primer brezposelnosti. Odločitev tožene stranke v izpodbijanih odločbah ni pogojevana z odločitvijo drugega organa - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter tako tudi rešitev v predmetni zadevi ni vezana na odločitev v zvezi z izdanima odločbama Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 25. 7. 2014 oziroma 5. 6. 2014.