spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - trditvena podlaga - višina terjatve
Glede na konkretizirane ugovore toženca, med drugim in predvsem glede načina izračuna posameznih postavk na računih in delitvenega ključa posameznih stroškov obratovanja, bi morala tožnica substancirano pojasniti ključ delitve oziroma specifikacijo razdelilnikov.
V skladu z ZEN se vpisi v zemljiški kataster in kataster stavb opravijo na podlagi elaborata. Elaborat pa na podlagi drugega odstavka 23.a člena ZVEtL lahko poleg izvedenca izdela tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po ZEN. Takšno določilo je zakonodajalec sprejel, ker izdelava elaborata ni izvedensko mnenje, ampak zgolj podlaga za vpis želenih sprememb v ustrezni kataster, pri katerem morajo biti spoštovana določila, ki omogočajo tehnično pravilen vpis v ustrezen kataster. Ker gre za specifično opravilo geodetske stroke, je zakonodajalec menil, da ni ovire, da se takšne naloge zaupajo osebam, ki izpolnjujejo pogoje po geodetskih predpisih in ne le sodno zapriseženim izvedencem. V tem postopku torej D., d.d. naloge ni opravil kot izvedenec, temveč je zgolj kot ustrezna strokovna oseba pripravil strokovno podlago, na podlagi katere bodo določeni deli zemeljske površine (zemljišča pod stavbami) dobili svoje parcelne številke, njegovo strokovno delo pa bo tudi predmet presoje v upravnem postopku. Gre za specifično tehnično geodetsko opravilo, pri katerem niti ni možnosti postopanja v škodo katerega od udeležencev, nasprotno, gre za postopanje v korist vseh, tudi pritožnika.
ZPP člen 343, 343/2, 394, 394-10, 395, 395/2, 396.
obnova pravdnega postopka - razlogi za obnovo postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - nova dejstva in dokazi
Pravica zahtevati obnovo postopka je močno omejena. Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da bi bila za stranko lahko izdana ugodnejša odločba. Poleg tega mora stranka zvedeti za nova dejstva in dokaze šele po pravnomočnem končanju prvega postopka in jih brez svoje krivde ne more uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan, in pa v 396. členu ZPP določenih rokih.
Nova dejstva so lahko vsebina obnovitvenega razloga samo, če so obstajala že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, a stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva v pravnomočno končanem postopku.
ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - sorazmernost pripora
Okoliščine, na podlagi katerih je moč sklepati o obstoju ponovitvene nevarnosti pri obdolženem M. A., je podrobno in prepričljivo obrazložila že preiskovalna sodnica ob odreditvi pripora, pritrdilo jim je tudi sodišče prve stopnje ob odločanju o pritožbi zagovornika zoper odrejeni pripor, te okoliščine pa v osmi točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja tudi sodišče prve stopnje. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bili kaznivi dejanji storjeni ter osebne lastnosti obdolženca tiste okoliščine, ki zaključek o takšni nevarnosti utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00002147
ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - doplačilo sodne takse - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Prvič je morala tožeča stranka plačati sodno takso ob vložitvi elektronskega predloga za izvršbo. Glede na podan ugovor zoper sklep o izvršbi tožene stranke, je morala tožeča stranka drugo sodno takso plačati za vloženo tožbo v pravdnem postopku, preračunano za višino zahtevka kot izhaja iz predloga za izvršbo. Ker predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, nima vseh sestavin, ki jih mora imeti tožba, da bi se lahko obravnaval, je sodišče tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe. Tožeča stranka je nato spremenila (zvišala) zahtevek, zaradi česar je bilo potrebno še tretje doplačilo sodne takse.
Na predlagatelju je trditveno in dokazno breme, da ne zmore plačati sodne takse, vsaj ne takoj. Edino, kar je tožeča stranka v zvezi s tem navedla, je, da ima evidentno pomanjkanje sredstev na transakcijskem računu. Višje sodišče ugotavlja, da je taka trditvena podlaga premalo za ugoditev predlogu. Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi - da gradbena dejavnost zahteva izredno visoke fiksne stroške, da je za pridobitev posla potrebno vnaprej zagotavljati zavarovanja, da ji poslovne terjatve niso na razpolago (likvidnost) - predstavljajo nedovoljene pritožbene novote.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede toženčevega premoženjskega stanja in zatrjevanega toženčevega posojila tožnici.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena, saj je tožnica uspela dokazati neresničnost vsebine potrdila o prejemu posojila (da ga ni prejela) in s tem v zvezi neresničnost izjave, dane notarju (o prejemu posojila) ter da je hipotekarna posojilna pogodba navidezna in zato nična, saj prava volja pravdnih strank očitno ni bila takšna, da bi sklenili obravnavano posojilno pogodbo. Zato je utemeljen tudi tožničin izbrisni zahtevek.
Tožnica je po svoji krivdi povzročila tožencu pritožbene stroške, saj je bila pritožbena obravnava 16. 12. 2016 preložena zato, ker je tožnica šele na pritožbeni obravnavi obvestila pritožbeno sodišče, da je v osebnem stečaju, kar je narekovalo vrnitev spisa sodišču prve stopnje zaradi izdaje sklepa o prekinitvi postopka in poziva upravitelju, da prevzame postopek.
ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 112/7. ZST-1 člen 12, 12/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost vloge - dan izročitve vloge sodišču - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - prepozna dopolnitev predloga
Ker je tožnikova vloga prispela na sodišče 16. 2. 2017, kar je po izteku roka za dopolnitev vloge, z navadno pošto in ker je treba šteti, da je bila navedenega dne izročena sodišču, je prepozna, zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002768
ZPP člen 347, 347/2, 347/5. OZ člen 52, 54, 54/1, 54/3, 57, 57/1, 57/4, 296, 296/1.
pritožbena obravnava - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - sklenitev pisne pogodbe - obličnost pogodbe - plačilo kupnine - pobotnica - dokazovanje plačila
V obravnavanem primeru zapis v členu 3 pogodbe po svoji vsebini ni le dogovor o kupnini in načinu izpolnitve pogodbe (plačilu kupnine) s strani tožene stranke, pač pa tudi pobotnica o delni izpolnitvi - plačilu oziroma prejemu vtoževanega prvega in drugega dela kupnine v gotovini.
Da lahko v okoliščinah konkretnega primera odločba o novi odmeri tožničine starostne pokojnine učinkuje le za naprej, izhaja iz same obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, saj se mora kot pravna podlaga uporabljati 183. člen ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je Ustavno sodišče poseglo le toliko, da ni odločilen pretečen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine. Se pa v celoti sklicuje na 3. odst. 183. člena ZPIZ-2, ki učinke odločbe, izdane v t. i. nepravi obnovi postopka, veže bodisi na podano zahtevo, v kolikor o njej do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ne bi bilo pravnomočno odločeno ali pa na datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti. Ker gre v predmetni zadevi za slednjo situacijo, tožničin zahtevek, da se ji starostna pokojnina ponovno odmeri in razlika izplača od 1. 2. 2001 dalje, ne more biti uspešen, saj zanj ni zakonske niti ustavno pravne podlage.
odpravnina - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost - prenos dela podjetja
Po ZDR je le v primeru spremembe delodajalca delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, in za terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku tega člena. Ker tožnik zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 110. členu ZDR, ki jo je podal takratnemu delodajalcu družbi d. o. o., nikoli ni prešel k toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku, se nanj citirana določba ne nanaša, zato ne more zahtevati solidarne odgovornosti tožene stranke za obveznosti tožnikovega delodajalca družbe d. o. o.
Pritožba zmotno meni, da ZDR-1 ne izključuje solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika za terjatve vseh delavcev do delodajalca prenosnika (tudi tistih, ki niso prešli k delodajalcu prevzemniku). Iz določbe 73. člena ZDR oziroma 75. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - dobroverna in zakonita posest - dobra vera posestnika - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - določljivost predmeta pogodbe - dovoljenje za uporabo - darilna obljuba
Nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Nedobroverni posestnik je tisti posestnik, ki ve da stvar ni njegova ali iz malomarnosti (tudi lažje) za to ne ve. Dobroverni posestnik je, nasprotno, tisti, ki utemeljeno misli, da je postal lastnik stvari. Oseba, ki ji lastnik dovoli uporabljati nepremičnino, ima več kot razlog za dvom o tem, ali je lastnica ali ne, lastnik namreč ne rabi dovoljenja za uporabo svoje stvari, uporaba stvari je lastninski pravici imanentna. Enako velja za osebo, ki ne ve, kako je postala lastnik, tudi ta ima najmanj razlog za dvom o tem, ali je lastnica ali ne. Kakor hitro pa obstaja dvom, ni več dobre vere.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je sporna nepremičnina nastala šele z odločbo GU Kranj z 29. 1. 1986, zato v času domnevne sklenitve pogodbe še ni mogla obstajati. Njen neobstoj pa bi od pogodbenih strank terjal natančnejši dogovor o predmetu darila, torej natančen opis in meje zemljišča, ki naj bi bilo predmet pogodbe, kar bi omogočilo vsaj določljivost predmeta pogodbe. Za pravni prenos nepremičnin pa tudi sicer ne zadošča zgolj določljivost predmeta pogodbe, ampak mora biti nepremičnina označena z zemljiškoknjižnimi podatki.
ZUTD člen 11, 129, 155, 156, 157.. ZUP člen 9.. URS člen 22.. - člen 42, 42/4, 54, 54/2.
brezposelnost - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Uradna oseba pri nadzoru aktivnega iskanja zaposlitve zahteva predložitev dokazil. Gre za potrdila delodajalcev o odzivu na napotnice in vabila, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pošte, izpise e-sporočil, zapise v zaposlitvenem dnevniku, ki ga vodi iskalec zaposlitve, podatke o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve. Vendar pa zgolj predložitev ali nepredložitev navedenih listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Za zakonito upravno odločitev morajo biti stranki zagotovljene nekatere temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta.
Toženkino pravno naziranje, da v okoliščinah konkretnega primera tožnici ni bilo potrebno dati možnosti izjasnitve z neposrednim zaslišanjem o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, češ da je to možnost imela s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil, je zmotno in v nasprotju s temeljno določbo 9. člena ZUP-a in s tem tudi z ustavno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
V delovnem razmerju je delavec šibkejša stranka. Zaradi tega se ne more odpovedati zakonsko zagotovljenim pravicam. Tako je potrebno razumeti tudi odločbo ustavnega sodišča, po kateri se delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. Ker je delavec skladno s 137. členom ZDR-1 upravičen do izplačila nadomestila plače, se tudi temu ne more odpovedati.
ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-1, 26.. ZZDej-UPB2 člen 1, 3.. - člen 254.
povrnitev stroškov zdravljenja - porod - opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje - licenca za opravljanje dejavnosti - porod na domu - babiška dejavnost
Licence, ki jih tako kot pri zdravnikih, tudi babicam za babiško nego na domu porodnic podeljuje ustrezno združenje oziroma zbornica in je veljavna licenca pogoj za opravljanje poklica, ni mogoče enačiti z dovoljenjem, ki ga je za opravljanje zdravstvene dejavnosti tudi na področju babiške nege dolžan izdati pristojni resorni upravni organ. Pred izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in morebitno koncesijsko pogodbo z zavarovalnico, babiške dejavnosti s. p. ni mogoče šteti za zdravstveno dejavnost, izenačeno z dejavnostjo javnih zdravstvenih zavodov. Posledično ni zavezanosti toženega zavoda k povračilu stroškov zdravljenja zavarovani osebi s tem v zvezi.
Pritožnici sicer ni mogoče odrekati pravice, da je rodila doma ob pomoči strokovno usposobljene babice. Za takšen način se je odločila, kljub izdani napotnici za porod v zdravstvenem zavodu (porodnišnici) in tveganju ob morebitnih zapletih. Vendar pa ob dejstvu, da ji je pomoč pri porodu nudila samostojna babica A.A. s. p., ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kaj šele koncesijske pogodbe, z zahtevkom za povračilo stroškov poroda iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more uspeti.