dodatni sklep o dedovanju - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - določitev dediča - članstvo v agrarni skupnosti - nujni delež - dedni dogovor - novo premoženje - dedna izjava
Ker se dedni dogovor na premoženje, ki je predmet tega postopka, ni nanašal, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo voljo dedičev glede novega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001230
OZ člen 45, 46, 49, 82, 82/2, 280. ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/4.
spori majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - posojilna pogodba - izpolnitev tretji osebi - izpolnitev pogodbe - obveznost posojilojemalca - vračilo posojila - razlaga pogodbe - izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe
Dejstvo, da posojilo ni bilo izročeno neposredno toženki kot posojilojemalki, ni pravno odločilno, saj velja, da je izpolnitev pogodbe po dogovoru oz. z odobritvijo posojilojemalca lahko opravljena tretji osebi, to pa ne vpliva na posojilojemalčevo obveznost vračila posojila.
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/4, 174, 174/1, 179.. ZPP-UPB3 člen 212.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - penalna odškodnina - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - dokazno breme
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki. To pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila posttravmatska stresna motnja pri tožniku podana, vendar so težave do sedaj že izzvenele.
Sklepčnost tožbe pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku. V formalnem pogledu predstavlja trditveno breme dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek, v vsebinskem pogledu pa dolžnost tožnika, da navede vsa tista dejstva, ki utemeljujejo zahtevek.
Določbi 2. in 3. člena OZ omogočata svobodno urejanje obligacijskih razmerij in pogodbenim strankam omogočata, da uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ (ob predpostavki, da iz posamezne določbe zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028516
KZ-1 člen 297, 297/1. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 358, 358-1, 358-3, 364, 364/9, 371, 371/1, 371/1-11.
javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - razlogi za oprostilno sodbo - obrazložitev sodbe - dejanje ni kaznivo dejanje - dejanje ni dokazano - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika
Brezuspešno pritožniki zatrjujejo, da je izrek pomanjkljiv, nejasen ter v nasprotju s konkretnimi razlogi sodbe, ker se sklicuje na določbo 358. člena ZKP brez navedbe točk in odstavka predmetne določbe, zato posledično ni mogoče razbrati konkretnega zakonskega razloga za izdajo oprostilne sodbe. Po določbi devetega odstavka 364. člena ZKP je potrebno v primeru, ko se obtoženca oprosti obtožbe, v obrazložitvi navesti, iz katerih razlogov iz 358. člena tega zakona se oprošča. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa je nedvomno razvidno, da je sodišče obdolženca oprostilo iz 3. točke 358. člena ZKP, zato zatrjevana kršitev ni podana.
Kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je le tisto dejanje, ki je storjeno na tak način, da lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Podano mora biti torej konkretno ogrožanje, ki se mora pokazati v neposredni nevarnosti, posegu v telesno ali duševno celovitost posameznikov, oviranju izvrševanja pravic ali dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na javnem kraju. Dejanja spodbujanja ali razpihovanja morajo biti take narave, da v okolju in razmerah, v katerih so storjena, do kršitev javnega reda in miru ne privedejo le zato, ker so pravočasno posredovali pristojni organi ali posamezni udeleženci oziroma druge navzoče osebe ali zaradi pravočasnega prenehanja sovražnega govora (tako v razširjenih uvodnih pojasnilih KZ-1 z novelami KZ-1 in KZ-1B, dr. Matjaž Ambrož in Hinko Jenull, GV Založba, Ljubljana 2012). Sodišče druge stopnje v celoti sprejema razloge izpodbijane sodbe, da ni dokazano, da bi objava predmetnega članka povzročila konkretno ogrožanje. Pritožniki tako s citiranjem ustavnih pravic ter drugačno dokazno oceno ne morejo biti uspešni. Posledično tudi ni podana zatrjevana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo pritožniki zatrjujejo s tem, da je izpodbijana sodba najmanj neobrazložena, obrazložitev glede odločilnih dejstev pa je v nasprotju z dokazi v spisu.
trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - denarna renta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pomanjkanja dokazov, kot tudi tožbenih trditev, pa tudi ni mogoče dopolniti s postavitvijo izvedenca finančne stroke (informativni dokaz), zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožnica ni izkazala višine izgube svojega dohodka, če škodnega dogodka ne bi bilo in da bi le ti presegali znesek, ki ga že prejema na podlagi odločbe CSD in ZPIZ.
nedovoljeni dokazi - poseg v ustavno pravico - poseg v pravico do zasebnosti - snemanje izjave - varstvo ustavnih pravic - test sorazmernosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Zvočni posnetek priče, ki ga je oškodovanec predložil sodišču, ni nedovoljen dokaz. S posnetkom je sicer oškodovanec kršil pravico do zasebnosti priče, vendar je bil posnetek napravljen z namenom zaščite ustavne pravice oškodovanca do njegovega življenja, telesne integritete in osebne varnosti. Pravica do zasebnosti je povzdignjena na raven temeljne pravice in je kot takšna omejena le s pravicami drugih - v konkretnem primeru s pravico oškodovanca do njegovega življenja, telesne integritete in osebne varnosti.
Objektivna zmožnost izpolnitve posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi ni predmet odločanja v postopku za preklic pogojne obsodbe, ampak odločanja o vrsti kazenske sankcije, ki je bila posamezniku izrečena v obsodilni sodbi.
ZŠtip člen 2. OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2.
pogodba - pogodba o štipendiranju - pogodba o izobraževanju - vsebina pogodbe - namen pogodbenih strank - razlaga pogodbe - zaposlitev štipendista - vrnitev štipendije - obveznosti pogodbenih strank - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - fiksna pogodba - kršitev pogodbe - razveza pogodbe - odstop od pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - prekoračitev roka
Iz zapisa pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodbena pričakovanja so bila namreč v celoti izpolnjena, štipendistka je dosegla višjo raven izobrazbe in se zaposlila pri toženi stranki, ki je delno sama financirala njeno izobraževanje. Zato ni mogoče zaključiti, da izpolnitev pogodbe z zakasnitvijo predstavlja takšno kršitev, da bi bila pogodba za stranki brez pomena. Glede na navedeno za fiksno pogodbo ne gre in ta ni bila razdrta po samem zakonu 29. 11. 2012.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002470
ZFPPIPP člen 22. ZPP člen 181, 185, 185/1.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - napotitev na pravdo - oblikovanje tožbenega zahtevka - prerekana izločitvena pravica - zmotna uporaba materialnega prava - novo sojenje - (objektivna) sprememba tožbe - ugotovitvena tožba - pravni interes
Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno. Oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, je tako prepuščena na pravdo napoteni stranki.
zaznamba spora - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - originarna pridobitev stvarne pravice
Tožnik predlaga zaznambo spora pri delu v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine, ki ga bo tekom postopka opredelil izvedenec geodetske stroke. Zahtevek ni pomanjkljiv, postavljen je skladno z zakonom (prim. 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). Nasprotno stališče, ki ga ponuja pritožba, da v primeru, ko se zahteva ugotovitev na izviren način pridobljene stvarne pravice, na delu v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, glede katerega bo tekom sodnega postopka sodni izvedenec geodetske stroke izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, zaznamba spora ni mogoča, bi bilo preozko in nasprotno namenu instituta zaznambe spora, ki varuje vrstni red pridobitve stvarne pravice.
Čeprav drži, da zakonski opis kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 nakazuje na več izvršitvenih ravnanj, je to storjeno že po enem takšnem ravnanju. Obravnavano kaznivo dejanje je namreč tako imenovano kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice in ne šele tedaj, ko bi bila ta podana v določenem (širšem) obsegu.
Upoštevaje, da ima tožnica nizek mesečni dohodek (manj kot 600,00 EUR), s katerimi preživlja štiri otroke, bi bilo kljub bistveno znižani taksi in odlogu njenega plačila plačilo v enkratnem znesku za tožnico prehudo breme, saj je razumljivo, da v tej pravdi pridobljenega premoženja ne bo mogla takoj unovčiti. Po presoji pritožbenega sodišča pa se bo za to morala potruditi v doglednem času, tako da ji je v ta namen omogočilo plačilo v desetih mesečnih obrokih po 200,00 EUR.
Začasna odredba s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku izplača sredstva kupnine za prodano nepremičnino, je veljala v teku pravdnega postopka in še 30 dni po njegovem pravnomočnem zaključku. Zaradi izteka njene veljavnosti je ni treba razveljavljati. V primeru njene razveljavitve bi namreč odpadla podlaga za zadrževanje denarnih sredstev pri dolžnikovem dolžniku in za izplačilo dolžnikovega dolžnika tožeči stranki - upniku. Le-ta namreč na njeni podlagi lahko predlaga rubež in prenos te terjatve. Sicer pa sta dediča po pok. tožencu sáma predlagala, da se z začasno odredbo dovoljeno zavarovanje realizira. Dolžnikov dolžnik je torej na potezi, da na osnovi navodil toženčevih dedičev ali sklepa o izvršbi upniku nakaže sredstva kupnine, ki jih zaradi poplačila tožnikove - upnikove terjatve zadržuje.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - neogibnost pripora
Hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
nedovoljena pritožba - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - prepozna pritožba
Pred višjim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pooblaščenec toženke tega pogoja ne izpolnjuje, saj kljub pozivu, da to stori, dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil. Ker pa je pritožbo podpisala tudi toženka, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak je o njej vsebinsko odločalo.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - dokazi in dokazna ocena
Zatrjevanja predlagateljev kot tudi predložena dokazila ne opravičujejo podaljšanja ukrepov. SMS sporočila ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljev ter mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju prvega sodišča, da ima nasprotni udeleženec pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča ter nazore o vzgoji skupnih otrok.
ZPP člen 155, 229, 229/1, 242, 242/1. - člen 1, 9, 9/3.
povrnitev stroškov - potrebni stroški - povrnitev stroškov priči - povrnitev potnih stroškov priči - nagrada za delo - dolžnost priče, odzvati se vabilu
Pravica priče do povrnitve stroškov je omejena v dveh smereh. Prva je v tem, da so stroški v prvem odstavku 242. člena ZPP izčrpno našteti (to pomeni, da pričam povrnitev stroškov, ki v prvem odstavku 242. člena ZPP niso našteti, ne pripada, sodišče pa jih ne sme priznati). Druga omejitev pa je pravilo o potrebnosti stroškov (155. člen ZPP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Podatki, ki jih mora izjava vsebovati, so predpisani v tretjem odstavku 12. člena ZST-1. S pozivnim sklepom z dne 27. 12. 2016 je bil tožnik pozvan, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega ni storil, je njegova vloga - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna in zato nesposobna za obravnavanje (peti odstavek 108. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000640
URS člen 16, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - posebej utemeljeni razlogi - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - test sorazmernosti
Prisilna hospitalizacija na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice pomeni resen poseg v pravico do osebne svobode iz 16. člena Ustave RS in pravico do prostovoljnega zdravljenja iz 51. člena Ustave RS. Ta omejitev je dopustna, kadar so podani posebej utemeljeni razlogi, ki jih konkretizira prvi odstavek 39. člena ZDZdr v zvezi s 53. členom ZDZdr. Ti pogoji morajo biti ugotovljeni konkretno in vsebinsko, kar mora biti v sklepu jasno obrazloženo, v nasprotnem primeru zahtevam, navedenim v prvem delu tega odstavka, ni zadoščeno, poseg v osebno svobodo in pravico do zdravljenja pa ne prestane testa sorazmernosti. Sodišče (ne izvedenec) je tisto, ki mora vselej opraviti presojo, ali je prisilno pridržanje v posameznem primeru dejansko nujno (ultima ratio).