ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280, 280/2, 280/2-1, 280/3, 374, 374/1, 374/1-2, 408, 408/2, 409, 410, 410/1. ZIZ člen 76.
izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - odpust obveznosti v osebnem stečaju - učinkovanje odpusta obveznosti - premoženje, ki ni vključeno v stečajno maso - unovčenje stečajne mase - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - pristojnost stečajnega sodišča - pristojnost izvršilnega sodišča - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek
Določba, ki določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, se uporablja v stečajnem in ne v izvršilnem postopku. Izvršilno sodišče ni pristojno za postopanje po tej določbi niti ni pristojno ugotavljati, katero premoženje spada v stečajno maso. Prav tako v izvršilnem postopku ni mogoče uporabiti določbe o prenosu neunovčljivega premoženja ločitvenemu upniku, saj se tudi ta določba nanaša zgolj na postopanje stečajnega sodišča, pa še to le v primeru premoženja, ki sestavlja stečajno maso.
Opis dejanja bi zajemal vse zakonske znake kaznivega dejanja neplačevanje preživnine, v kolikor bi bila obdolženčeva zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000827
SPZ člen 77, 77/4. ZPP člen 8, 87, 87/3, 163, 163/3.
sodna ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - zadnja mirna posest - dejansko stanje - dokazna ocena - stroški postopka - pravočasna priglasitev stroškov postopka - zavrženje pritožbe - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom
Določitev meje po pravični oceni pride v poštev zgolj, če ni možno uporabiti kriterija zadnje mirne posesti.
ZIZ člen 15, 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 328, 328/3, 332.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska odločitev - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - določno označena listina
S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo odločitev o določitvi stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bo v nadaljevanju postopka odločalo o delu upnikovega zahtevka in stroških v pravdnem postopku. Z novo sprejeto odločitvijo sodišče prve stopnje tako ni zgolj popravilo očitne pisne pomote v prvotnem sklepu, temveč je zavzelo vsebinsko povsem drugačno stališče. Zato za izdajo popravnega sklepa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VSL00000184
ZSKZ člen 14. SPZ člen 92. ZPP člen 181.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi zskz - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - pasivna legitimacija - pravni nasledniki - ugotovitvena tožba
Dogovor o ureditvi premoženjskih razmerij z dne 31. 12. 1998 izkazuje pravno nasledstvo tožene stranke. Na njegovi podlagi naj bi zemljišča (tudi kmetijska in gozdna) postala last občine, na območju katere ležijo, pri čemer konkretna zemljišča ležijo na območju Občine Žužemberk. Dogovor se glede na določbe ZSKZ (glede nepremičnin, ki so predmet tega postopka) sicer ni izvedel, kar pa na izkaz pravnega nasledstva Občine Žužemberk ne vpliva.
Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Niti Uredba niti ZSV višje oprostitve ne pogojujeta z izrednimi stroški, temveč s posebnimi socialnimi razmerami ali drugimi pomembnimi razlogi. Pri uporabi prostega preudarka je namreč po 3. odstavku 31. člena Uredbe potrebno upoštevati premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma naštete okoliščine. Kriterij iz 31. člena Uredbe so torej posebne socialne razmere in drugi pomembni razlogi, ki so odvisni od okoliščin vsakega konkretnega primera.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1-3, 150. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22d.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - premestitev javnega uslužbenca - potrebe delovnega procesa
Sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer sodišče glede na obstoječo sodno prakso ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na učinkovitost organa. V zvezi s tem je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je delodajalec izdal sklep o premestitvi, ki je ustrezno obrazložen, ter ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen.
Po presoji pritožbenega sodišča pri razlagi določbe 22.d člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP) postopka pred novo zaposlitvijo (oziroma postopka zasedbe prostega delovnega mesta, ki je urejen v 57. členu ZJU) ni mogoče enačiti s postopkom premestitve javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb, ki ga ureja 149. člen ZPP. Ker 22.d člen KPP določa, da se notranja seznanitev o prostem delovnem mestu na oglasni deski enote opravi (le) v primeru zasedbe prostega delovnega mesta, tožena stranka t.i. notranje seznanitve v postopku premestitve tožnika ni bila dolžna opraviti. Tudi v primeru, če tožena stranka v postopku premestitve javnega uslužbenca ne bi izvedla postopek notranje seznanitve, izpodbijana premestitev za to ni nezakonita.
trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlogi - posojilna pogodba
Tožeča stranka je, kot pravilno obrazloži že sodba, vtoževano terjatev temeljila na posojilni pogodbi, zato je neutemeljeno prikazovanje pritožbe, da s tožečo stranko niso sodelovali. Tožeča stranka je navedeno posojilno pogodbo predložila, zato se pritožba ne more uspešno sklicevati, da "ne najde nobenega dokumenta v arhivih".
Za zakonitost izpodbijanih upravnih odločb o priznani pravici do predčasne pokojnine, institut pokojninske dobe brez dokupa pravno ni relevanten in posledično niti pritožbeni očitki o njegovi protiustavnosti. Čeprav tožniku ni mogoče odrekati nestrinjanja z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016, v tem pritožbenem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati protiustavnosti pokojninske dobe brez dokupa.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001193
OZ člen 178, 179. URS člen 34, 35.
razžalitev časti in dobrega imena - preklic izjave - objava opravičila - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - resničnost dejstev - vrednostna sodba
Zatrjevano žaljivost izjave toženca je treba presojati objektivno, kot celoto, kjer se upošteva tudi, kako je povprečna javnost razumela pomeni in sporočilo izjave, v kakšnem kontekstu in okoliščinah je bila izražena ter kdo je izrekel izjavo in na čigavo ravnanje se izjava nanaša. Treba je ločiti med objavo dejstev, ki lahko škodujejo dobremu imenu in med objavo mnenja, ki vsebuje (žaljive) vrednostne sodbe. Pri vrednostnih sodbah po naravi stvari ni mogoče (drugače kot pri dejstvih) zahtevati, da bi bile podvržene dokazovanju resničnosti. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, tudi vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003539
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/3, 171, 171/1, 179.. ZVZD člen 5, 6, 9, 9/1, 9/2, 9/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Obravnavana nezgoda pri delu se je pripetila, ko je tožnik delal na višini in je nameščal rešetke na podestu. Ker bi moral biti tožnik ves čas pripet z varnostnim pasom, oziroma ker ni prišlo do poškodbe takrat, ko naj bi zapuščal delovišče, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je podan le 20 % tožnikov soprispevek. Kot je ugotovila izvedenka za varstvo pri delu, je tožnik s tem, ko ni bil pripet, kršil prvi in drugi odstavek 9. člena ZVZD, ki določa, da mora delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Kršil je tudi tretji odstavek 9. člena ZVZD, ki določa, da mora delavec uporabljati varnostne naprave in sredstva in osebno varovalno opremo pri delu, skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Tožnik je sicer imel varnostni pas nameščen, ni pa izvedel navezovanja z navezno vrvjo. Njegov prispevek je zato, glede na to, da je sam umaknil ploščo, ki je bila provizorična in je preprečevala padec, v višini 40 % in ne 20 %.
ZPIZ-2 člen 41, 390, 391, 394, 394/4, 396, 396/1, 397, 397/1.. ZPIZ-1 člen 163, 163/1.. ZPIZ člen 186.
invalidska pokojnina - prišteta doba - III. kategorija invalidnosti - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev
Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, pod pogoji iz 42. člena ZPIZ-2 po 1. alineji 41. člena ZPIZ-2 pridobi pravico do invalidske pokojnine. V 4. alineji 41. člena ZPIZ-2 je določeno, pod kakšnimi pogoji je mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine invalidu III. (pa tudi II.) kategorije, in sicer v primeru, če mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Ker je pri tožniku prišlo do nove invalidnosti, torej I. kategorije invalidnosti, določbe 4. alineje 41. člena ZPIZ-2 ni mogoče uporabiti. Tudi sicer določa pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ne pa način njene odmere. Tako v primeru priznanja pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji, kot tudi po 4. alineji 41. člena ZPIZ-2, se invalidska pokojnina odmeri po določbah ZPIZ-2.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003793
ZDR člen 43, 43/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12, 52, 53.. OZ člen 131, 179.. KZ-1 člen 196.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odškodnino za nesrečo pri delu. Poškodoval se je pri delu, ko je s sodelavcem prenašal železne traverze (dolžine 4 metrov in težje od 50 kg) iz enega prostora po stopnicah dve nadstropji višje. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženec ni zagotavljal ustrezne organiziranosti dela, s katero bi preprečil (ali vsaj zmanjšal) tveganje za nastanek poškodb pri delu, da ni zagotovil ustreznega nadzora in vodenja del, niti vseh potrebnih zaščitnih sredstev in da tožniku tudi ni dal ustreznih navodil za varno delo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec ravnal protipravno, in da je zaradi tega prišlo do tožnikove poškodbe.
Toženec je bil kot delodajalec dolžan spoštovati določbo 5. člena ZVZD-1, kljub temu, da je bilo tožnikovo delo enostavno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovorni razlogi - odpoved dedovanju
Opozicijski ugovorni razlogi so tisti ugovorni razlogi, ki izvršljiv zahtevek trajno ali začasno ukinjajo. Temeljijo na neovrgljivi domnevi, da izvršljivi zahtevek obstoji in ki drži vse dokler tak izvršilni naslov obstoji oziroma ni spremenjen ali razveljavljen na način, določen z zakonom.
Bistvo opozicijskega ugovornega razloga iz 8. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se v izvršilnem postopku znova odpira vprašanje obstoja terjatve do tožene stranke oziroma njene višine. Njegovo bistvo je zgolj, ali je terjatev naknadno prenehala. Z odpovedjo dedovanju pa dolžnica do takega učinka ne more priti.
Višje sodišče tudi ne more sprejeti pritožbenega argumenta, ki je pravzaprav argument procesne taktike v smislu, da se dolžnica v času, ko je potekal pravdni postopek, v katerem je bilo razsojeno o njeni obveznosti, še ni mogla odločiti, ali se bo dedovanju odpovedala ali ne, ker še ni bilo jasno, koliko je zapustnikovega premoženja. Dolžnica se je sicer v zapuščinskemu postopku imela vso pravico v okviru procesne taktike odločati o tem, kdaj bo podala izjavo o odpovedi dedovanju. Vendar ko se je začel pravdni postopek, je morala nestrinjanje z zahtevkom izraziti v odgovoru na tožbo, ki ga ni vložila. Sicer je s tem razlogom v izvršilnem postopku za izterjavo terjatve na podlagi tako izdanega izvršilnega naslova prekludirana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010364
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/1.. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1, 105, 105/2.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka
Neprištevnost in krivda.
Pojasnilo je, da je uporabilo četrti odstavek 29. člena KZ-1, ker je šlo za dejanje, ki je svobodno v odločitvi, ne pa v izvršitvi, torej da je bil obdolženec v trenutku storitve v stanju neprištevnosti, ki si jo je sam povzročil z zaužitjem alkohola, preden se je spravil v stanje neprištevnosti, pa je bila podana njegova malomarnost glede dejanja, ki ga je nato v neprištevnosti storil.
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo, da delovna doba tožnic, ki jo zatrjujejo v tožbi, ne izhaja iz priloženih izpisov zavarovanj ZPIZ, ter da v tožbi ni v zadostni meri zatrjevana okoliščina pravnega nasledstva na strani delodajalca. Pritožba pravilno navaja, da v primeru zamudne sodbe ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja in tudi ne za oblikovanje dokazne ocene o tem, kaj izhaja iz priložene listine, pač pa mora sodišče v zvezi s predloženimi listinami, ob pravilni uporabi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, zgolj preveriti, ali vsebina listin nasprotuje tožbenim navedbam. Če sodišče ugotovi, da določena listina nasprotuje tožbenim navedbam, potem posledica takšne ugotovitve niti ne more biti zavrnitev zahtevka, ampak je potrebno zaradi raziskovanja navedenega nasprotja izvesti dokazni postopek.
Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov, ker se je o nasprotnem prepričalo že na podlagi izpovedbe policistov, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Toženka je z (neizvedenimi) dokazi dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva.
ZPP člen 2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 82, 82/1, 86, 86/1, 88.
odločanje preko postavljenega zahtevka - III. kategorija invalidnosti - gostota dobe - delovni invalid
Kljub temu, da je tožnik s postavljenim tožbenim zahtevkom, poleg odprave izpodbijanih odločb, na temelju I., podredno II. kategorije invalidnosti, uveljavljal pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, sodišče pa ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno z omejitvami ter do delnega nadomestila, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, niti odločalo mimo njega.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo invalidnost razčiščevalo s Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Ocenila je, da pri tožniku do 13. 8. 2013 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni je podana III. kategorija invalidnosti, saj ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in glede na to, da je tožnik dopolnil skupno 22 let in 22 dni pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožnika uemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko z določenimi omejitvami ter tudi pravico do delnega nadomestila.
Delnega nadomestila se ne more zagotavljati osebi, ki živi v tujini, saj ni aktivna v iskanju zaposlitve v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Vendar je potrebno ločiti med priznanjem pravice in njeno realizacijo oziroma izplačevanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001889
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 11, 252, 285.
gradbena pogodba - izgradnja hiše - konkludentno izjavljena volja - konkludenten način sklenitve pogodbe - napake gradnje - prepoved izvajanja gradbenih del - razveza gradbene pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena obogatitev - ovira za vrnitev v naravi - sestavina nepremičnine - vrednost dosežene koristi - pobotni ugovor - uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve - identiteta tožbenih zahtevkov - poziv k predložitvi dokumentacije - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Razveza pogodbe ima za posledico kondikcijski zahtevek pogodbene stranke, ki je pred razvezo pogodbe opravila izpolnitev. Pravna podlaga zahtevka je tretji odstavek 190. člena OZ. Ker so rezultati dela, ki ga je v času, ko je bila gradbena pogodba med pravdnima strankama veljavno sklenjena, opravila tožeča stranka, postali sestavina toženkine nepremičnine, vrnitev v naravi ni mogoča, zato mora toženka tožeči stranki plačati vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ). Korist, ki jo je toženka dosegla, je vrednost tistih del, ki nimajo napak.
Izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča, ima razjasnjevalno dolžnost, ki je primerljiva z materialnim procesnim vodstvom sodišča. Če meni, da je treba za izdelavo mnenja ugotoviti določene okoliščine, mora dati ustrezno pobudo. V obravnavanem primeru jo je izvedenec dal in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je stranki pozvalo, naj predložita dokumentacijo. Ker je tožeča stranka odreagirala na poziv sodišča z vložitvijo dokazov v spis, ni bila prekludirana.
zmanjšanje tožbenega zahtevka - delni umik tožbe - spor majhne vrednosti - privolitev v umik tožbe - obligatornost glavne obravnave - izvedba glavne obravnave
Če je zmanjšanje tožbenega zahtevka pod mejno vrednost posledica delnega umika tožbe, je uporaba pravil o postopku v sporih majhne vrednosti vezana na privolitev tožene stranke v delni umik. Če vanj ne privoli (ali ni pozvana da to stori), spor, ki ga je sodišče obravnavalo po pravilih rednega postopka, ne more preiti v spor majhne vrednosti.