plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - pravni naslov za bivanje v stanovanju - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - povprečna tržna najemnina - plačilo obratovalnih stroškov - pobotni ugovor - pobot v pravdi - določenost zahtevka
Merilo za določitev koristi okoriščene stranke je povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar.
Glede zahtevka iz naslova nadur je tožnik v tožbi navedel, koliko dni je v posameznem mesecu delal, koliko od tega je bilo rednih delovnih ur, in koliko je dejansko delal oziroma, koliko je bilo opravljenih nadur. Toženec je glede števila nadur v odgovoru na tožbo in v vlogah ves čas navajal le, da tožnik z ničemer ne dokazuje, da je delo opravil v zatrjevanem obsegu. Drugih argumentiranih ugovorov ni podal. Bi pa jih lahko, v kolikor bi vodil ustrezno evidenco. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je toženca zavezoval Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Ta zakon v 8. členu od delodajalca med drugim zahteva vodenje podatkov o delovnem času, o nočnem delu in tedenskem delovnem času. Ti podatki se vodijo v okviru evidence o izrabi delovnega časa, ki bi jo toženec moral imeti skladno z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ker toženec ne z omenjenimi evidencami, niti kako drugače, tožnikovih trditev ni argumentirano prerekal, je sodišče prve stopnjena podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP zakonito štelo tožnikova zatrjevana dejstva kot priznana oziroma za resnična.
V predmetni zadevi se ni odločalo o oprostitvi plačila sodnih taks tožnika, ker ima ta minimalni dohodek, saj je glede na specialna določila ZDSS-1 tožnik kot stranka v sporu o pravici iz socialnega varstva že na podlagi 71. člena ZDSS-1 oproščen plačila sodnih taks, saj se sodna taksa za tovrstne spore ne plačuje. Zato ni podana pravna korist tožnika za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks in je njegov predlog pravilno zavržen.
trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlogi - posojilna pogodba
Tožeča stranka je, kot pravilno obrazloži že sodba, vtoževano terjatev temeljila na posojilni pogodbi, zato je neutemeljeno prikazovanje pritožbe, da s tožečo stranko niso sodelovali. Tožeča stranka je navedeno posojilno pogodbo predložila, zato se pritožba ne more uspešno sklicevati, da "ne najde nobenega dokumenta v arhivih".
ZFPPIPP člen 98, 333, 333/6, 341, 344. OZ člen 65.
javna dražba - zavrnitev soglasja - varščina - ara - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - obveznosti upravitelja
Ko stečajno sodišče prejme predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja, lahko soglasje poda ali pa soglasje zavrne. O ustavitvi postopka ZFPPIPP ne govori, zato so takšna ravnanja nerelevantna.
Z zavrnitvijo soglasja je nastopil razvezni pogoj. Pogodba torej ni bila sklenjena v skladu z vsemi predpostavkami, ki jih veleva ZFPPIPP, zato se vplačana varščina ne šteje kot ara in je sklicevanje na 65. člen OZ neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel spornega dne pri padcu na marmornih tleh v prostorih svojega delodajalca. Marmorna tla niso nevarna stvar in hoja po njih ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Marmorna tla v konkretnem primeru sama po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, saj bi bilo s sprejemom ustreznih ukrepov nevarnost zdrsov in padcev možno preprečiti.
Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje odškodninsko odgovornost tožene stranke zmotno presojalo le v zvezi s padcem na mokrih tleh. Zmotno je štelo, da tožnik ni podal trditev o tem, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi padca na suhih tleh. Zato v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. V posledici navedene kršitve je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odgovornosti tožene stranke za padec tožnika na suhih tleh.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - neupravičena uporaba solastnika - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - nemožnost uporabe
Tožnik po lastni volji ne uporablja nepremičnine in od toženke ni zahteval dopustitve uporabe. Ker je torej privolil v svoje prikrajšanje, ni upravičen do vtoževane uporabnine.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/3, 171, 179, 182.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - objektivna odškodninska odgovornost voznika avtomobila - motorno vozilo in pešec - vzrok prometne nesreče - soprispevek pešca - opit pešec - hoja po cesti brez odsevnika - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - skaženost - poškodbe glave in možganov - poškodba roke - poškodba noge - psihoorganski sindrom - šepanje
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotni odločitvi o tožnikovem 60 % deležu k nastanku škode. Okoliščina, da hoja ponoči brez odsevnih teles in v temnih oblačilih ni prepovedana, še ne pomeni, da je ni mogoče ovrednotiti kot sovzroka škodnega dogodka, niti da opustitev uporabe odsevnika ne predstavlja neskrbnega ravnanja. Iz izvedenskega mnenja izhaja - tudi sicer v splošni javnosti znano - dejstvo o znatno hitrejši opaznosti pešca, ki nosi odsevnik, od pešca v temnih oblačilih brez odsevnika. Pravilen je zato argument sodbe, da se od pešcev pričakuje, da za svojo lastno varnost poskrbijo tudi z nošenjem odsevnih teles.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da že sami očitki iz odpovedi (prvi sklop se nanaša na otroka s posebnimi potrebami, in sicer da je tožnica: - večkrat dejala, da ji gre na živce, - ob njegovem kihanju neprimerno odreagirala z besedami: "Fuj, kako je kihnil v mene"; - ob njegovih prehladih ob otroku komentirala, zakaj ga starši vozijo v vrtec bolnega in da bo zbolela tudi ona, - otroku med hranjenjem govorila: "Če ne boš jedel, ne dobiš keksa, če ne boš jedel, ne boš mogel nikoli hoditi!", - otroku zaradi neješčnosti ni dala priboljška, čeprav mu je pripadal po jedilniku, - ko se je pobruhal, se je nanj jezila, da hodi v vrtec bolan, in ga ob tem čistila, umivala in preoblačila na zelo grob način,...) niso takšni, da bi lahko opravičevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožba pravilno opozarja, da je potrebno težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene. Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok. Zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces, kar je ključno za presojo teže očitanih ravnanj. Sodišče prve stopnje temu ni dalo zadostnega poudarka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003435
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2.. ZDoh-2 člen 27.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - odločba ZPIZ - vzrok invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti izgubil zaposlitev pri toženi stranki in s tem plačo, ki bi jo ob rednem normalnem teku stvari prejemal do redne upokojitve. Pri ugotavljanju vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo in posledične premoženjske škode je izhajalo iz zmotne materialnopravne presoje, da je za odločitev relevantna le odločba ZPIZ, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 50 % in poškodbe pri delu v 50 %. Glede na odločitev ZPIZ, da je tožnikova invalidnost zgolj v 50 % posledica poškodbe pri delu, je sodišče toženo stranko razbremenilo njene odgovornosti za polovico tožniku nastale škode. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena.
V sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da predstavlja mnenje invalidske komisije strokovni izvid, ki z veliko verjetnostjo dokazuje stopnjo invalidnosti. Ni pa to edini možni dokaz o delovni (ne)zmožnosti, saj gre za mnenje javnega zavoda, ki je izdano zaradi ugotavljanja možnosti uveljavljanja pravic iz invalidske in pokojninske blagajne (to je po ZPIZ-1), ne pa tudi zaradi ugotavljanja upravičenosti do morebitne odškodnine, kakršno vtožuje tožnik v tem individualnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo nepravilno, ko pri presoji vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo oziroma invalidnosti ni upoštevalo tožnikovih trditev in dokazov v zvezi z vzrokom invalidnosti. Tožnik lahko v postopku tudi z drugimi dokazi dokazuje vzrok invalidnosti.
ZOR člen 358, 597. SPZ člen 99, 99/1. OZ člen 333, 333/3, 333/4, 616, 616/2.
odpoved ob neprimernem času - nezakonita odpoved - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - uporaba tuje nepremičnine - pogodba o uporabi infrastrukture - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpoved najemnega razmerja - primeren odpovedni rok - primernost roka
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo veljavnosti tožničine odpovedi pravilno uporabilo določbo 333. člena OZ (prej 358. člen ZOR), ki ureja odpoved trajnega dolžniškega razmerja. Ta določba stranki, ki ne želi več nadaljevati pogodbenega razmerja, omogoča, da ga prekine z odpovedjo, ki jo mora vročiti nasprotni stranki. Za odpoved mora izbrati primeren čas, za prenehanje razmerje pa mora preteči s pogodbo, zakonom ali običaji določen ali primeren odpovedni rok. Namen odpovednega roka je, da se stranke lahko pripravijo na prenehanje razmerja in prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje.
Vrhovno sodišče RS je izrecno opozorilo, da se potek primernega roka vedno presoja za nazaj in njegove primernosti ni mogoče vezati na čas, ki je potekel med sodnim postopkom. Zakonitost odpovedi se tako presoja le glede na okoliščine, ki so obstajale v času, ko je bila dana, ne pa glede na okoliščine, ki so nastopile pozneje. Neveljavna odpoved ne more postati veljavna zgolj s pretekom daljšega časa. Glede ocene primernosti časa odpovedi pa je treba opraviti vrednotenje med položajema pravdnih strank in pretehtati, čigava pravica je bila v času odpovedi pogodbe bolj potrebna varstva.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 18, 18/1, 18/2, 18/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-3. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - oprava izvršbe - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost - spor s tujim elementom - sodna pristojnost - ustalitev pristojnosti - bistvena kršitev določb postopka
Ker je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg ugovora pristojnosti slovenskega sodišča za opravo izvršbe uveljavljal tudi nasprotovanje obveznosti za plačilo izterjevane terjatve in predlagal izvedbo dokaza, je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno ocenilo kot obrazložen ter nadaljnje odločanje o zadevi prepustilo pristojnemu sodišču v pravdnem postopku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001892
OZ člen 131, 131/1, 190.
neupravičena pridobitev - nadomestilo plače - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - vezanost na izvršilni naslov - določljivost izreka - krivdna odškodninska odgovornost - zamolčanje dejstev - škodljivo dejstvo - opustitev kot protipravno ravnanje - profesionalna skrbnost - pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila
Kljub temu, da se v sporih pred delovnimi sodišči zaradi njihove specifične narave dopuščajo opisni zahtevki za plačilo nadomestila plače, je treba po presoji pritožbenega sodišča v primeru, ko je postavljen zahtevek za plačilo nadomestila plače v višini mesečnih neto plač, uveljavljati znižanje plačila nadomestila plače za že prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, kar mora biti nato vsaj opisno zajeto tudi v izreku sodbe. V nasprotnem primeru je namreč s sodbo, s katero je zahtevku ugodeno, pravnomočno odločeno, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo plače v višini mesečnih neto plač. Ker znižanje plačila mesečnih neto plač za prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti iz izreka delovne sodbe ne izhaja, čeprav je bilo toženki izplačano že pred izdajo sodbe, se tožnik se ne more uspešno sklicevati, da ne obstoji pravna podlaga za plačano nadomestilo plače v višini prejetega nadomestila za primer brezposelnosti.
Če oškodovanec v pravdi zamolči okoliščine, ki mu niso v korist, pa so odgovorni osebi lahko poznane, to ne pomen protipravnega škodnega ravnanja nasproti odgovorni osebi. Tožnik je delodajalec, torej profesionalec, ki mu mora biti poznana temeljna zakonodaja iz področja delovnega in socialnega prava, med drugim tudi Zakon o urejanju trga dela.
zmanjšanje tožbenega zahtevka - delni umik tožbe - spor majhne vrednosti - privolitev v umik tožbe - obligatornost glavne obravnave - izvedba glavne obravnave
Če je zmanjšanje tožbenega zahtevka pod mejno vrednost posledica delnega umika tožbe, je uporaba pravil o postopku v sporih majhne vrednosti vezana na privolitev tožene stranke v delni umik. Če vanj ne privoli (ali ni pozvana da to stori), spor, ki ga je sodišče obravnavalo po pravilih rednega postopka, ne more preiti v spor majhne vrednosti.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00001011
ZASP člen 30, 81, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/2, 158, 168, 168/2. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
kolektivne organizacije - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - neodrska glasbena dela - tarifa SAZAS - neupravičena obogatitev - DDV - seznam - prekršek
V času uveljavitve ZASP-B se je v skladu s četrtim odstavkom 26. člena omenjenega zakona obravnavala kot veljaven skupni sporazum tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Vendar pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi presplošne opredelitve meril za določitev nadomestila, razveljavilo navedeno tarifo v prvem odstavku poglavja II. Javno oddajanje. Pritrditi je treba prvostopenjskemu sodišču, da je navedena ustavna odločba povzročila "tarifno praznino" za (pogodbeno) določitev nadomestila. Tožeča stranka je imela v četrtem odstavku 157. člena ZASP zakonsko podlago za odpravo te tarifne praznine z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP. To je tudi storila s sprejetjem tarife Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
ZMEPIZ-1 člen 80, 81, 81/4.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/1, 429, 429/15.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o.. V obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključeno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovano razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 22. člena ZPIZ-2 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov se začne z dnem vpisa v poslovni register ali drug register kot družbeni in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa takega registra. Zato je bila vzpostavljena podlaga za obvezno zavarovanje tožnice, vzpostavljeno je bilo namreč pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, prijava v zavarovanje s strani tožnice ni bila vložena, zavarovanje je obvezno po samem zakonu, zavezanec za vložitev prijave v takšnem primeru kot je ta je sam zavarovanec.
ugovor zoper obtožnico - presoja dokazov - dokazi za utemeljen sum
Presoja zunajobravnavnega senata o "zadosti dokazih" je tudi v tem postopku vezana na vsebino dokazov, saj če ni ocenjena vsebina, tudi njihov pomen za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ne more biti ugotovljen. Presojo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, pa v postopku ugovora zoper obtožnico zunajobravnavni senat opravi na podlagi ugovornih navedb, kot je storil tudi v obravnavanem primeru, kjer je v sklepu sprejemljivo obrazložil, zakaj zaključuje, da vsebina zbranih dokazov utemeljenosti suma, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, ne potrjuje.
Opis dejanja bi zajemal vse zakonske znake kaznivega dejanja neplačevanje preživnine, v kolikor bi bila obdolženčeva zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.
Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov, ker se je o nasprotnem prepričalo že na podlagi izpovedbe policistov, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Toženka je z (neizvedenimi) dokazi dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva.
odstop dednega deleža - razpolaganje z dednim deležem - vsebina sklepa o dedovanju - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Vsak poslovno sposoben dedič lahko prosto razpolaga s svojim dednim deležem ter ga - ne da bi potreboval odobritev drugih dedičev - odstopi kateremu od sodedičev.