ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2, 339, 339/1. ZD člen 85, 85/1, 86, 86/1, 91.
stranska intervencija - stranska intervencija v pravdi - intervencijski interes - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - pravni ali dejanski (ekonomski) interes - dediči stranke - volilo - pravna dejanja intervenienta - pravica do pritožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pred pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi intervencije zavrglo pritožbo stranske intervenientke z argumentacijo, da nima pravice vložitve pritožbe, predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Predlagateljica ima za stransko intervencijo pravni interes, to je interes, ki izhaja iz pravnega razmerja med intervenientko (volilojemnico) in eno izmed strank (dedičem). S tem ko bo pomagala tožeči stranki, bo varovala svoj na zakonu in oporoki temelječi pravni interes in nadzorovala stranko, od uspeha katere je odvisna njena pravna situacija (njen na prvem odstavku 86. člena ZD temelječ zahtevek).
ZOR člen 358, 597. SPZ člen 99, 99/1. OZ člen 333, 333/3, 333/4, 616, 616/2.
odpoved ob neprimernem času - nezakonita odpoved - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - uporaba tuje nepremičnine - pogodba o uporabi infrastrukture - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpoved najemnega razmerja - primeren odpovedni rok - primernost roka
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo veljavnosti tožničine odpovedi pravilno uporabilo določbo 333. člena OZ (prej 358. člen ZOR), ki ureja odpoved trajnega dolžniškega razmerja. Ta določba stranki, ki ne želi več nadaljevati pogodbenega razmerja, omogoča, da ga prekine z odpovedjo, ki jo mora vročiti nasprotni stranki. Za odpoved mora izbrati primeren čas, za prenehanje razmerje pa mora preteči s pogodbo, zakonom ali običaji določen ali primeren odpovedni rok. Namen odpovednega roka je, da se stranke lahko pripravijo na prenehanje razmerja in prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje.
Vrhovno sodišče RS je izrecno opozorilo, da se potek primernega roka vedno presoja za nazaj in njegove primernosti ni mogoče vezati na čas, ki je potekel med sodnim postopkom. Zakonitost odpovedi se tako presoja le glede na okoliščine, ki so obstajale v času, ko je bila dana, ne pa glede na okoliščine, ki so nastopile pozneje. Neveljavna odpoved ne more postati veljavna zgolj s pretekom daljšega časa. Glede ocene primernosti časa odpovedi pa je treba opraviti vrednotenje med položajema pravdnih strank in pretehtati, čigava pravica je bila v času odpovedi pogodbe bolj potrebna varstva.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 89, 89/1, 89/1-1.. ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/3, 83, 83/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da se je obseg tožničinega dela zmanjšal, in da je tožena stranka preostale delovne naloge tožnice prenesla na druge zaposlene. Gre za organizacijski poslovni razlog, na obstoj katerega ne more vplivati nadaljnja potreba po opravljanju (določenega obsega) tožničinega dela.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bil odvzem določenih nalog tožnice in naložitev drugih, tudi manj zahtevnih, utemeljen z vidika poslovanja tožene stranke, in zato pravilno ni ugotovilo elementov trpinčenja na delovnem mestu.
mejni spor - sodna ureditev meje - močnejša pravica - dobroverna lastniška posest
Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavljata 77. in 78. člen SPZ, ki določata kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku. SPZ kot temeljni kriterij za ureditev meje določa kriterij močnejše pravice, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo v izpodbijanem sklepu, iz katerega izhaja, da sta predlagatelja dokazala, da sta najmanj od leta 1988 dalje, ko sta postala lastnika (prej pravna prednica), izvrševala (več kot 10 let) na spornem prostoru nemoteno dobroverno lastniško posest vse do spora, ki je nastal v letu 2015.
plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - dokazilo o plačilu sodne takse - plačilo sodne takse neposredno pri blagajni sodišča - dopustna pritožbena novota - ustavitev postopka
Za plačilo sodne takse pri blagajni sodišča ZST-1 ne določa obveznosti o predložitvi potrdila o opravljenem plačilu, tudi če taksa ni bila plačana pri razpravljajočem sodišču.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 21/1. OZ člen 35, 35/2, 375, 381. ZOR člen 279, 279/2. ZIP člen 16, 16/2.
neposredno izvršljiv notarski zapis - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Če je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu določba, da mora dolžnik plačati tudi obresti od obresti za čas od vložitve predloga za izvršbo dalje, to predstavlja veljaven izvršilni naslov.
plačilo uporabnine - stvarna pristojnost - določitev vrednosti spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - povečanje tožbenega zahtevka - sprememba stvarne pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - veljavnost že opravljenih pravdnih dejanj
Okrožno sodišče se po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Nasprotno pa takšna omejitev ne velja za okrajno sodišče, kadar med postopkom ugotovi, da za obravnavanje ni več pristojno. Glede na 4. točko drugega odstavka 339. člena ZPP odločanje okrajnega sodišča v zadevi iz pristojnosti okrožnega sodišča predstavlja celo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti niti določila tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi pristojnosti. Ta se uporablja predvsem za krajevno pristojnost, za stvarno pa v delu, kadar tožeča stranka tožbeni zahtevek zmanjša.
Tožnica je ob uveljavitvi ZPIZ-2 imela dvojni status, in sicer uživalke pokojnine in osebe, ki opravlja pridobitno dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik, pa do 31. 1. 2016 ni uskladila svojega statusa. Zato je toženec na podlagi drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2B po uradni dolžnosti pravilno odločil, da ima tožnica od 1. 1. 2016 dalje lastnost zavarovanke za manj kot polni delovni čas oziroma 10 ur na teden.
Pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do nove invalidnosti ter potrebe po dodatnih omejitvah oziroma do omejitve dela le v dopoldanski izmeni. Na podlagi 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca ter na priznanje dodatnih omejitev pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00003217
ZIZ člen 44, 44/2, 53, 53/2, 57. ZPP člen 2, 2/1.
sklep o izvršbi - izdaja sklepa o izvršbi - navedbe v predlogu za izvršbo - podatki v predlogu za izvršbo - plača - bruto znesek - neto znesek - plačilo davkov in prispevkov - obračun davkov in prispevkov - pravilnost obračuna - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - povrnitev stroškov - stroški odgovora na ugovor
Predlog za izvršbo ni neizvršljiv, ker dolžniku nalaga le, da obračuna vse davke in prispevke za posamezni mesec, ne pa da jih tudi plača. Višje sodišče pojasnjuje, da je upnica v predlogu za izvršbo predlagala plačilo vseh prispevkov in davkov od posameznega mesečnega zneska, sodišče prve stopnje pa je v sklepu o izvršbi dolžniku naložilo manj, in sicer le obračun davkov in prispevkov. Ker je pred plačilom davkov in prispevkov treba le te obračunati, dolžniku tudi ni naloženo nekaj drugega, kot je predlagano, niti nekaj, česar ne bi nalagal izvršilni naslov.
Na strani dolžnika je trditveno in dokazno breme glede pravilnosti obračuna neto zneskov, glede katerih je upnica predlagala izterjavo denarne terjatve, sodišče pa mu je v sklepu o izvršbi sledilo. Sodišče namreč na podlagi drugega odstavka 44. člena ZIZ izda sklep o izvršbi na podlagi podatkov, ki jih posreduje upnik v predlogu, njihove resničnosti pa ne preverja. Delodajalec je tisti, ki razpolaga z vsemi potrebnim podatki za izračun neto zneskov iz bruto zneskov in ki mora od bruto plače oziroma odškodnine obračunati davke in prispevke, delavcu pa izplačati neto zneske. Če se dolžnik, ki svoje obveznosti kot delodajalec ni izpolnil, z upničinim izračunom posameznih neto zneskov, navedenih v sklepu o izvršbi, ni strinjal, bi moral konkretno navesti, kateri izračun ni pravi in zakaj. Da je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, izhaja iz določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ, v skladu s katero mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Upnici v konkretnem primeru ni bilo treba pojasnjevati načina obračuna neto zneskov iz bruto zneskov, sam dolžnik bi moral opraviti ta obračun (kar mu je v izvršilnem naslovu tudi naloženo) in preveriti pravilnost upničinega, v ugovoru pa konkretno obrazložiti morebitno nestrinjanje. Šele če bi se ob tako obrazloženem ugovoru pojavil dvom o pravilnosti upničinega obračuna, bi bilo potrebno nadaljnje preverjanje pravilnosti in po potrebi izvajanje dokazov.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 38, 38/3, 202, 202/8, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87, 87/1.
starostna pokojnina
Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 4 leta, 8 mesecev in 3 dni, se glede na drugi odstavek 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece zavarovancu lahko zniža za 4 leta in 8 mesecev na račun benifikacije, in sicer na 54 let in 8 mesecev. Tožnik je na dan vložitve zahteve 17. 2. 2016 dopolnil 52 let in 4 mesece starosti ter 38 let, 1 mesec in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa, ter več kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa, skupaj z dodano dobo. Tožnik na dan 17. 2. 2016 tako izpolnjuje pogoj pokojninske dobe brez dokupa z dodano dobo, ne izpolnjuje pa pogoja starosti 54 let in 8 mesecev, saj je dopolnil 52 let in 4 mesece starosti. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po petem odstavku 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2.
Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po Zakonu o policiji v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 18, 18/1, 18/2, 18/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-3. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - oprava izvršbe - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost - spor s tujim elementom - sodna pristojnost - ustalitev pristojnosti - bistvena kršitev določb postopka
Ker je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg ugovora pristojnosti slovenskega sodišča za opravo izvršbe uveljavljal tudi nasprotovanje obveznosti za plačilo izterjevane terjatve in predlagal izvedbo dokaza, je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno ocenilo kot obrazložen ter nadaljnje odločanje o zadevi prepustilo pristojnemu sodišču v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00001249
ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 9, 190, 602.
najemno razmerje - najemna pogodba - najemnina - stroški najemnika - stanovanjski stroški - neplačevanje najemnine in stroškov - dokazna ocena - dejansko stanje - nedovoljene pritožbene novote
Tožnik je toženki za plačane najemnine in obveznosti vedno izdal pisno potrdilo. Za sporno obdobje pa toženka pisnih potrdil o plačilu najemnine in stroškov ni predložila. Njenim pojasnilom, da potrdil o plačilu nima, ker jo je tožnik 3. 10. 2014 nasilno deložiral, hkrati pa odtujil dokazila o plačilih za vtoževano obdobje, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni sledilo, ker ni logično, da bi se manjkajoča dokazila natančno pokrivala s tožnikovo evidenco neplačanih najemnin in stroškov, ob tem, da je tožnik tožbo na plačilo spornih zneskov vložil že pred izselitvijo toženke.
V zapuščinskem postopku se ne odloča o terjatvah dediča, razen če terjatev med dediči ni sporna. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu o dedovanju pravilno pojasnilo zakoniti dedinji, da lahko uveljavlja terjatev zoper sodediče v pravdnem postopku.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - neupravičena uporaba solastnika - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - nemožnost uporabe
Tožnik po lastni volji ne uporablja nepremičnine in od toženke ni zahteval dopustitve uporabe. Ker je torej privolil v svoje prikrajšanje, ni upravičen do vtoževane uporabnine.
ZUTD člen 54.. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20.. ZUP člen 273.
brezposelnost - poslovodna oseba - ugotavljanje lastnosti zavarovanca
Tožena stranka je imela v določbi 54. člena ZUTD pravno podlago za ugotovitev, da ima tožnica lastnost obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti kot poslovodna oseba enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo za polni delovni čas 40 ur tedensko. Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica že vključena v zavarovanja na podlagi 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, pritožbeno sodišče poudarja, da gre v tem primeru za lastnost zavarovanke v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Za to zavarovanje si je tudi plačevala ustrezen prispevek. Ni pa bila tožnica vključena v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti. Zato je tožena stranka na podlagi 54. in 55. člena ZUTD utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanke za nazaj, torej za obdobje, ko tožnica ni bila vključena v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti.
plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - pravni naslov za bivanje v stanovanju - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - povprečna tržna najemnina - plačilo obratovalnih stroškov - pobotni ugovor - pobot v pravdi - določenost zahtevka
Merilo za določitev koristi okoriščene stranke je povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar.
ZMEPIZ-1 člen 80, 81, 81/4.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/1, 429, 429/15.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o.. V obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključeno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovano razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 22. člena ZPIZ-2 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov se začne z dnem vpisa v poslovni register ali drug register kot družbeni in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa takega registra. Zato je bila vzpostavljena podlaga za obvezno zavarovanje tožnice, vzpostavljeno je bilo namreč pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, prijava v zavarovanje s strani tožnice ni bila vložena, zavarovanje je obvezno po samem zakonu, zavezanec za vložitev prijave v takšnem primeru kot je ta je sam zavarovanec.
DAVKI - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/2, 48/8. ZD člen 142. ZGD-1 člen 7, 667, 671, 671/2, 672.
zavarovanje davčne obveznosti s hipoteko - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka zoper dediče - ugovor novega dolžnika - prehod obveznosti na dediča - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - davčne obveznosti - prevzem carinskih in davčnih obveznosti - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - statusno preoblikovanje s. p. - gramatikalna razlaga
Ugovor, da obveznost iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost ni prešla na univerzalnega pravnega naslednika, lahko poda le pravna oseba, na katero je bila prenesena dejavnost, ki jo je do prenosa opravljala fizična oseba, ne pa tudi dediči te fizične osebe po njeni smrti. Fizična oseba, ki preneha opravljati dejavnost, mora namreč praviloma sama izpolniti davčne obveznosti iz časa opravljanja svoje dejavnosti, posledično pa glede na splošna pravila o prehodu obveznosti le-te v primeru smrti fizične osebe preidejo na njene dediče.
Opis dejanja bi zajemal vse zakonske znake kaznivega dejanja neplačevanje preživnine, v kolikor bi bila obdolženčeva zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.