elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis - lastninska pravica - določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
S sklepom, ki ga predvideva 23.a člen ZVEtL, se (še) ne odloča o lastninski pravici na zemljišču, ampak se opravi zgolj presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
Pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do nove invalidnosti ter potrebe po dodatnih omejitvah oziroma do omejitve dela le v dopoldanski izmeni. Na podlagi 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca ter na priznanje dodatnih omejitev pri delu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003435
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2.. ZDoh-2 člen 27.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - odločba ZPIZ - vzrok invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti izgubil zaposlitev pri toženi stranki in s tem plačo, ki bi jo ob rednem normalnem teku stvari prejemal do redne upokojitve. Pri ugotavljanju vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo in posledične premoženjske škode je izhajalo iz zmotne materialnopravne presoje, da je za odločitev relevantna le odločba ZPIZ, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 50 % in poškodbe pri delu v 50 %. Glede na odločitev ZPIZ, da je tožnikova invalidnost zgolj v 50 % posledica poškodbe pri delu, je sodišče toženo stranko razbremenilo njene odgovornosti za polovico tožniku nastale škode. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena.
V sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da predstavlja mnenje invalidske komisije strokovni izvid, ki z veliko verjetnostjo dokazuje stopnjo invalidnosti. Ni pa to edini možni dokaz o delovni (ne)zmožnosti, saj gre za mnenje javnega zavoda, ki je izdano zaradi ugotavljanja možnosti uveljavljanja pravic iz invalidske in pokojninske blagajne (to je po ZPIZ-1), ne pa tudi zaradi ugotavljanja upravičenosti do morebitne odškodnine, kakršno vtožuje tožnik v tem individualnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo nepravilno, ko pri presoji vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo oziroma invalidnosti ni upoštevalo tožnikovih trditev in dokazov v zvezi z vzrokom invalidnosti. Tožnik lahko v postopku tudi z drugimi dokazi dokazuje vzrok invalidnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001892
OZ člen 131, 131/1, 190.
neupravičena pridobitev - nadomestilo plače - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - vezanost na izvršilni naslov - določljivost izreka - krivdna odškodninska odgovornost - zamolčanje dejstev - škodljivo dejstvo - opustitev kot protipravno ravnanje - profesionalna skrbnost - pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila
Kljub temu, da se v sporih pred delovnimi sodišči zaradi njihove specifične narave dopuščajo opisni zahtevki za plačilo nadomestila plače, je treba po presoji pritožbenega sodišča v primeru, ko je postavljen zahtevek za plačilo nadomestila plače v višini mesečnih neto plač, uveljavljati znižanje plačila nadomestila plače za že prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, kar mora biti nato vsaj opisno zajeto tudi v izreku sodbe. V nasprotnem primeru je namreč s sodbo, s katero je zahtevku ugodeno, pravnomočno odločeno, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo plače v višini mesečnih neto plač. Ker znižanje plačila mesečnih neto plač za prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti iz izreka delovne sodbe ne izhaja, čeprav je bilo toženki izplačano že pred izdajo sodbe, se tožnik se ne more uspešno sklicevati, da ne obstoji pravna podlaga za plačano nadomestilo plače v višini prejetega nadomestila za primer brezposelnosti.
Če oškodovanec v pravdi zamolči okoliščine, ki mu niso v korist, pa so odgovorni osebi lahko poznane, to ne pomen protipravnega škodnega ravnanja nasproti odgovorni osebi. Tožnik je delodajalec, torej profesionalec, ki mu mora biti poznana temeljna zakonodaja iz področja delovnega in socialnega prava, med drugim tudi Zakon o urejanju trga dela.
priposestvovanje stvarne služnosti poti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejansko stanje v naravi - dokazna ocena - dokazna ocena listin in zapisnikov
Dokazni postopek ni potrdil toženkine trditve, da se z njenega zemljišča nikoli (zaradi naravnih ovir) ni dalo priključiti na javno pot. Ob ogledu sodišča v letu 2016 ugotovljeno stanje ne nudi podlage za zaključek, da je bilo enako stanje tudi do leta 1994, ko se je po ugotovitvi sodbe iztekla dvajsetletna priposestvovalna doba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001889
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 11, 252, 285.
gradbena pogodba - izgradnja hiše - konkludentno izjavljena volja - konkludenten način sklenitve pogodbe - napake gradnje - prepoved izvajanja gradbenih del - razveza gradbene pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena obogatitev - ovira za vrnitev v naravi - sestavina nepremičnine - vrednost dosežene koristi - pobotni ugovor - uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve - identiteta tožbenih zahtevkov - poziv k predložitvi dokumentacije - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Razveza pogodbe ima za posledico kondikcijski zahtevek pogodbene stranke, ki je pred razvezo pogodbe opravila izpolnitev. Pravna podlaga zahtevka je tretji odstavek 190. člena OZ. Ker so rezultati dela, ki ga je v času, ko je bila gradbena pogodba med pravdnima strankama veljavno sklenjena, opravila tožeča stranka, postali sestavina toženkine nepremičnine, vrnitev v naravi ni mogoča, zato mora toženka tožeči stranki plačati vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ). Korist, ki jo je toženka dosegla, je vrednost tistih del, ki nimajo napak.
Izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča, ima razjasnjevalno dolžnost, ki je primerljiva z materialnim procesnim vodstvom sodišča. Če meni, da je treba za izdelavo mnenja ugotoviti določene okoliščine, mora dati ustrezno pobudo. V obravnavanem primeru jo je izvedenec dal in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je stranki pozvalo, naj predložita dokumentacijo. Ker je tožeča stranka odreagirala na poziv sodišča z vložitvijo dokazov v spis, ni bila prekludirana.
zavrženje tožbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za prenehanje delovnega razmerja pri tožencu izvedel najkasneje 3. 10. 2016, ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel, da je odjavljen iz zavarovanja, ker mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri toženi stranki. Ker po določbi 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od vročitve oziroma od takrat, ko je izvedel za kršitev, je tožba, ki jo je vložil tožnik 7. 11. 2016 prepozna.
ZDR-1 v drugem in tretjem odstavku 136. člena ureja pobot izplačila plače in določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca, brez njegovega pisnega soglasja, pobotati s svojo obveznostjo plačila plače, delavec pa ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve. To pomeni, da delavec lahko poda pisno soglasje za pobot izplačila šele po tem, ko je nastala terjatev delodajalca do delavca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003793
ZDR člen 43, 43/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12, 52, 53.. OZ člen 131, 179.. KZ-1 člen 196.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odškodnino za nesrečo pri delu. Poškodoval se je pri delu, ko je s sodelavcem prenašal železne traverze (dolžine 4 metrov in težje od 50 kg) iz enega prostora po stopnicah dve nadstropji višje. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženec ni zagotavljal ustrezne organiziranosti dela, s katero bi preprečil (ali vsaj zmanjšal) tveganje za nastanek poškodb pri delu, da ni zagotovil ustreznega nadzora in vodenja del, niti vseh potrebnih zaščitnih sredstev in da tožniku tudi ni dal ustreznih navodil za varno delo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec ravnal protipravno, in da je zaradi tega prišlo do tožnikove poškodbe.
Toženec je bil kot delodajalec dolžan spoštovati določbo 5. člena ZVZD-1, kljub temu, da je bilo tožnikovo delo enostavno.
ZPIZ-2 člen 41, 390, 391, 394, 394/4, 396, 396/1, 397, 397/1.. ZPIZ-1 člen 163, 163/1.. ZPIZ člen 186.
invalidska pokojnina - prišteta doba - III. kategorija invalidnosti - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev
Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, pod pogoji iz 42. člena ZPIZ-2 po 1. alineji 41. člena ZPIZ-2 pridobi pravico do invalidske pokojnine. V 4. alineji 41. člena ZPIZ-2 je določeno, pod kakšnimi pogoji je mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine invalidu III. (pa tudi II.) kategorije, in sicer v primeru, če mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Ker je pri tožniku prišlo do nove invalidnosti, torej I. kategorije invalidnosti, določbe 4. alineje 41. člena ZPIZ-2 ni mogoče uporabiti. Tudi sicer določa pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ne pa način njene odmere. Tako v primeru priznanja pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji, kot tudi po 4. alineji 41. člena ZPIZ-2, se invalidska pokojnina odmeri po določbah ZPIZ-2.
ZIZ člen 15, 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 328, 328/3, 332.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska odločitev - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - določno označena listina
S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo odločitev o določitvi stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bo v nadaljevanju postopka odločalo o delu upnikovega zahtevka in stroških v pravdnem postopku. Z novo sprejeto odločitvijo sodišče prve stopnje tako ni zgolj popravilo očitne pisne pomote v prvotnem sklepu, temveč je zavzelo vsebinsko povsem drugačno stališče. Zato za izdajo popravnega sklepa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00003217
ZIZ člen 44, 44/2, 53, 53/2, 57. ZPP člen 2, 2/1.
sklep o izvršbi - izdaja sklepa o izvršbi - navedbe v predlogu za izvršbo - podatki v predlogu za izvršbo - plača - bruto znesek - neto znesek - plačilo davkov in prispevkov - obračun davkov in prispevkov - pravilnost obračuna - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - povrnitev stroškov - stroški odgovora na ugovor
Predlog za izvršbo ni neizvršljiv, ker dolžniku nalaga le, da obračuna vse davke in prispevke za posamezni mesec, ne pa da jih tudi plača. Višje sodišče pojasnjuje, da je upnica v predlogu za izvršbo predlagala plačilo vseh prispevkov in davkov od posameznega mesečnega zneska, sodišče prve stopnje pa je v sklepu o izvršbi dolžniku naložilo manj, in sicer le obračun davkov in prispevkov. Ker je pred plačilom davkov in prispevkov treba le te obračunati, dolžniku tudi ni naloženo nekaj drugega, kot je predlagano, niti nekaj, česar ne bi nalagal izvršilni naslov.
Na strani dolžnika je trditveno in dokazno breme glede pravilnosti obračuna neto zneskov, glede katerih je upnica predlagala izterjavo denarne terjatve, sodišče pa mu je v sklepu o izvršbi sledilo. Sodišče namreč na podlagi drugega odstavka 44. člena ZIZ izda sklep o izvršbi na podlagi podatkov, ki jih posreduje upnik v predlogu, njihove resničnosti pa ne preverja. Delodajalec je tisti, ki razpolaga z vsemi potrebnim podatki za izračun neto zneskov iz bruto zneskov in ki mora od bruto plače oziroma odškodnine obračunati davke in prispevke, delavcu pa izplačati neto zneske. Če se dolžnik, ki svoje obveznosti kot delodajalec ni izpolnil, z upničinim izračunom posameznih neto zneskov, navedenih v sklepu o izvršbi, ni strinjal, bi moral konkretno navesti, kateri izračun ni pravi in zakaj. Da je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, izhaja iz določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ, v skladu s katero mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Upnici v konkretnem primeru ni bilo treba pojasnjevati načina obračuna neto zneskov iz bruto zneskov, sam dolžnik bi moral opraviti ta obračun (kar mu je v izvršilnem naslovu tudi naloženo) in preveriti pravilnost upničinega, v ugovoru pa konkretno obrazložiti morebitno nestrinjanje. Šele če bi se ob tako obrazloženem ugovoru pojavil dvom o pravilnosti upničinega obračuna, bi bilo potrebno nadaljnje preverjanje pravilnosti in po potrebi izvajanje dokazov.
Sodba, s katero je bil obsojenki naložen poseben pogoj, je postala pravnomočna dne 8. 5. 2015, v njej določen rok šest mesecev za izpolnitev pogoja pa je potekel 8. 11 2011. Oškodovanec je dne 16. 11. 2016 obvestil sodišče, da obsojenka posebnega pogoja ni izpolnila niti delno, obsojenka pa na narokih za preklic pogojne obsodbe tega ni zanikala, temveč se je sklicevala na to, da ni poznala številke bančnega računa oškodovanca, pa zato dolgovanega zneska ni mogla oškodovancu povrniti. Obsojenka se torej ni sklicevala na objektivno nezmožnost izpolnitve pogoja, naloženega s pogojno obsodbo, pa so zato pritožbena izvajanja, v katerih se zagovorniki sklicujejo na slednje, neupoštevna.
V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do višjega zneska starostne pokojnine že vse od 1. 12. 2006 dalje. Tožnici je bila z odločbo z dne 11. 10. 2006 priznana pravica do starostne pokojnine od 13. 10. 2006 dalje. Pri odmeri pokojnine niso bile upoštevane vplačane delnice za notranji odkup pri določenem delodajalcu. Tožnica je zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je poimenovala zahtevek za vštetje obveznic v pokojninsko osnovo. Tožena stranka je vlogo obravnavala kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo z dokončno ter pravnomočno odločbo z dne 23. 5. 2007 zavrnila. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da za izplačilo višjega zneska pokojnine od 1. 12. 2006 dalje ni pravne podlage. Bistvena pri tem je ugotovitev, da je odločitev o pravici do pokojnine postala dokončna in pravnomočna.
odstop dednega deleža - razpolaganje z dednim deležem - vsebina sklepa o dedovanju - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Vsak poslovno sposoben dedič lahko prosto razpolaga s svojim dednim deležem ter ga - ne da bi potreboval odobritev drugih dedičev - odstopi kateremu od sodedičev.
trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlogi - posojilna pogodba
Tožeča stranka je, kot pravilno obrazloži že sodba, vtoževano terjatev temeljila na posojilni pogodbi, zato je neutemeljeno prikazovanje pritožbe, da s tožečo stranko niso sodelovali. Tožeča stranka je navedeno posojilno pogodbo predložila, zato se pritožba ne more uspešno sklicevati, da "ne najde nobenega dokumenta v arhivih".
ZFPPIPP člen 98, 333, 333/6, 341, 344. OZ člen 65.
javna dražba - zavrnitev soglasja - varščina - ara - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - obveznosti upravitelja
Ko stečajno sodišče prejme predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja, lahko soglasje poda ali pa soglasje zavrne. O ustavitvi postopka ZFPPIPP ne govori, zato so takšna ravnanja nerelevantna.
Z zavrnitvijo soglasja je nastopil razvezni pogoj. Pogodba torej ni bila sklenjena v skladu z vsemi predpostavkami, ki jih veleva ZFPPIPP, zato se vplačana varščina ne šteje kot ara in je sklicevanje na 65. člen OZ neutemeljeno.
Funkcija podpisa je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe.
Za izviren podpis se šteje lastnoročni podpis ter podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne pa fotokopija podpisa.
ZMEPIZ-1 člen 80, 81, 81/4.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/1, 429, 429/15.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o.. V obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključeno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovano razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 22. člena ZPIZ-2 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov se začne z dnem vpisa v poslovni register ali drug register kot družbeni in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa takega registra. Zato je bila vzpostavljena podlaga za obvezno zavarovanje tožnice, vzpostavljeno je bilo namreč pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, prijava v zavarovanje s strani tožnice ni bila vložena, zavarovanje je obvezno po samem zakonu, zavezanec za vložitev prijave v takšnem primeru kot je ta je sam zavarovanec.