ZFPPIPP člen 128a, 128a/4. ZPP člen 67, 70, 70/1, 70/1-6, 74.
postopek zaradi insolventnosti - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - razpis naroka - neudeležba na naroku - posledice odsotnosti z naroka - razlogi za preložitev naroka - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija iz razlogov smotrnosti - opravljanje nadaljnjih dejanj
Zmotno je pritožbeno stališče, da je v primeru vloženega predloga po 67. členu ZPP treba smiselno uporabiti določbe 74. člena ZPP o izločitvi sodnika in tudi v tem primeru prenehati z nadaljnjim delom v predmetni zadevi. 74. člen ZPP se nanaša le na poimensko določenega sodnika, ne pa na sodišče kot celoto, kar je predmet predloga po 67. členu ZPP. V slednjem primeru ZPP ne veleva prenehanja dela sodišča v konkretni zadevi. Pravna teorija izrecno poudarja, da predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča nima odložnega učinka.
odstop dednega deleža - razpolaganje z dednim deležem - vsebina sklepa o dedovanju - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Vsak poslovno sposoben dedič lahko prosto razpolaga s svojim dednim deležem ter ga - ne da bi potreboval odobritev drugih dedičev - odstopi kateremu od sodedičev.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v skupno nepremičnino - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - soglasje drugega zakonca - neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - nedopustna gestija
V danem primeru ni moč uporabiti instituta poslovodstva brez naročila. Tožnik ni izkazal, da so bila vlaganja v skupno nepremičnino nujno potrebna in da je bila toženkina prepoved v nasprotju z moralo in torej nedopustna. Celo nasprotno. Tožnik je v trditveni podlagi poudaril, da ni potreboval toženkinega soglasja za opravljena dela, ker je bil "samolastnik" stanovanjske hiše. Poslovodstvo je zato nedopustno, saj je toženka izkazala, da je posel prepovedala, tožnik pa ni dokazal, da je bila njena prepoved v nasprotju z moralo ali zakonom.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/3, 171, 179, 182.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - objektivna odškodninska odgovornost voznika avtomobila - motorno vozilo in pešec - vzrok prometne nesreče - soprispevek pešca - opit pešec - hoja po cesti brez odsevnika - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - skaženost - poškodbe glave in možganov - poškodba roke - poškodba noge - psihoorganski sindrom - šepanje
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotni odločitvi o tožnikovem 60 % deležu k nastanku škode. Okoliščina, da hoja ponoči brez odsevnih teles in v temnih oblačilih ni prepovedana, še ne pomeni, da je ni mogoče ovrednotiti kot sovzroka škodnega dogodka, niti da opustitev uporabe odsevnika ne predstavlja neskrbnega ravnanja. Iz izvedenskega mnenja izhaja - tudi sicer v splošni javnosti znano - dejstvo o znatno hitrejši opaznosti pešca, ki nosi odsevnik, od pešca v temnih oblačilih brez odsevnika. Pravilen je zato argument sodbe, da se od pešcev pričakuje, da za svojo lastno varnost poskrbijo tudi z nošenjem odsevnih teles.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožniku očitala kršitve, da nalog, ki so mu bile naložene, ni opravil v roku, ki je bil ključen za naročnika tožene stranke in tudi, po dodelitvi dodatnega roka, tožnik nalog ni izdelal, čeprav je bil predhodno opozorjen na izpolnjevanje delovnih nalog. Pri vseh očitanih kršitvah, ki so bile podlaga za izdana opozorila in kasneje odpoved pogodbe o zaposlitvi, je šlo za nespoštovanje delodajalčevih navodil s strani tožnika, kar predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (33., 34. in 37. člen ZDR-1, 5. člen tožnikove pogodbe o zaposlitvi). Tožnik se je svojih delovnih obveznosti zavedal, pa jih je kljub temu kršil, čeprav ga je nadrejena delavka opozarjala na roke za izdelavo odrejenih nalog. Tožnik je storil očitane kršitve, zato je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in je podan utemeljen odpovedni razlog ter nadaljnji pogoj za zakonitost odpovedi, to je da so kršitve tako resne oziroma utemeljene, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Tožena stranka je imela tehtne razloge za izgubo zaupanja v tožnika zaradi ponavljajočih se kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki jih je tožnik kljub opozorilom, ki očitno niso dosegla namena, nadaljeval. Dejstvo je, da je tožnik skozi daljše obdobje ponavljal istovrstne kršitve, ki se vsaka zase sicer lahko ocenjujejo kot lažje, če so pogoste in ponavljajoče pa skupaj predstavljajo utemeljen krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na težo in naravo očitanih kršitev in naravo dela, ki ga je tožnik opravljal, je tožena stranka utemeljeno tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
sprememba odločitve o stikih - začasna odredba o stikih - nujnost izdaje začasne odredbe
Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe zaradi spremembe določitve obsega in načina izvajanja stikov kot so bili določeni s sodno poravnavo prav v ničemer ne izkazuje verjetnosti potrebe po takojšnjem začasnem ukrepanju povečanja določitve obsega in načina izvajanja stikov z mladoletno hčerjo oziroma z ničemer ne utemelji, v čem naj bi bila hči ogrožena ali naj bi ji nastajala težko popravljiva škoda, če ima stike z očetom v obsegu, kot so bili določeni s sodno poravnavo, zato je sodišče prve stopnje predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe za spremembo stikov utemeljeno zavrnilo.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000315
ZNP člen 9, 9/1, 97. ZUreP-1 člen 110, 110/8.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - odškodninski zahtevek - odločanje o predlogu - upravna odločba
Sodišče prve stopnje je s sklepom že sprejelo odločitev, da je predmet obravnave (zgolj) odškodninski zahtevek predlagateljice, ki ima pravni temelj v upravni odločbi, s katero je bila njena lastninska pravica omejena s služnostjo v javno korist, zato v postopku ni več sporno, o katerem odškodninskem zahtevku mora nepravdno sodišče odločati.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - zemljiškoknjižni lastnik
Ker nekateri predlagatelji predloga niso dopolnili z listinami, ki bi omogočale vpis lastninske pravice v smislu 3. do 6. člena ZVEtL, je glede teh posameznih delov sodišče prve stopnje za dokončno vzpostavitev etažne lastnine na stavbi pravilno uporabilo 11. člen ZVEtL in na teh delih vpisalo lastninsko pravico na dosedanjo zemljiškoknjižno lastnico.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000410
SPZ člen 3, 72, 100, 105, 105/1, 108, 113, 116. SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 5/2, 18, 19, 22. ZBPP člen 46.
podstreha in drugi skupni prostori - solastnina - petitorno varstvo - varstvo solastnine - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - stroški odvetniškega zastopanja - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Skupne dele lahko uporabljajo etažni lastniki le v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih etažnih lastnikov. Celo za preoblikovanje skupnega dela v posebni skupni del, je nujno soglasje vseh etažnih lastnikov; preoblikovanja skupnega dela v posebni del v etažni lastnini pa je dovoljeno le na podlagi sporazuma etažnih lastnikov in ob dodatnem pogoju - če je to mogoče glede na potrebnost skupnega dela za funkcioniranje stavbe kot celote. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da toženec takšnega soglasja ni imel.
Solastniki imajo tudi medsebojno petitorno zaščito.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 38, 38/3, 202, 202/8, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87, 87/1.
starostna pokojnina
Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 4 leta, 8 mesecev in 3 dni, se glede na drugi odstavek 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece zavarovancu lahko zniža za 4 leta in 8 mesecev na račun benifikacije, in sicer na 54 let in 8 mesecev. Tožnik je na dan vložitve zahteve 17. 2. 2016 dopolnil 52 let in 4 mesece starosti ter 38 let, 1 mesec in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa, ter več kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa, skupaj z dodano dobo. Tožnik na dan 17. 2. 2016 tako izpolnjuje pogoj pokojninske dobe brez dokupa z dodano dobo, ne izpolnjuje pa pogoja starosti 54 let in 8 mesecev, saj je dopolnil 52 let in 4 mesece starosti. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po petem odstavku 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2.
Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po Zakonu o policiji v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
priposestvovanje - ugotovitev lastninske pravice - priposestvovalna doba - dobra vera
Sodišče je utemeljeno zaključilo, da je neurejenost katastrskega stanja povzročila napačne zapise prodanih parcel v sklenjenih kupoprodajnih pogodbah. Zato obširno pritožbeno navajanje o neopravičljivosti zmote tožnika in njegovega pravnega prednika glede nakupa parcele ni utemeljeno.
Splošno znanih dejstev sodišču ni potrebno dokazovati in splošno znano je, da se posojila pri zasebnikih sklepajo pod slabšimi pogoji za posojilojemalca. V konkretnem primeru je dogovorjena obrestna mera - 3 % mesečno oziroma 36 % letno nedvomno za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti.
Posameznik, ki je bil žrtev oderuškega kredita, se na oderuštvo lahko sklicuje tudi, če je vedel, da sklepa oderuško pogodbo.
ZPP nima določb o tem, katere dokaze je potrebno izvesti pred drugimi oziroma ne določa vrstnega reda izvajanja dokazov. Omejitev je le pri zaslišanju prič, tako da se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, ni pa prepovedi navzočnosti katere od strank.
V interesu stranke je, da pove vse kar ve o zadevi in trpi posledice v kolikor ne uspe izpodbiti navedb nasprotne stranke oziroma dokazati dejstva, na katere se sklicuje, sodišče pa skladno z razpravnim načelom tudi ni dolžno vleči odgovorov iz nje.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje
Bistveno podlago za zaupanje mladoletnih sinov v varstvo in vzgojo tožnici predstavlja mnenje izvedenca, ki je opozoril na nekatere posebnosti v mišljenju in vedenju toženca, njegovo slabšo socialno povezanost in izrazito jezo do tožnice, kar bi v primeru drugačne odločitve lahko vodilo k temu, da bi se sinova odvrnila od matere.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 21/1. OZ člen 35, 35/2, 375, 381. ZOR člen 279, 279/2. ZIP člen 16, 16/2.
neposredno izvršljiv notarski zapis - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Če je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu določba, da mora dolžnik plačati tudi obresti od obresti za čas od vložitve predloga za izvršbo dalje, to predstavlja veljaven izvršilni naslov.
. . ZZZDR člen 56, 56/3. ZPP člen 13, 185, 185/1, 339, 339/2, 339/2-12.
objektivna sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - res iudicata - skupno premoženje zakoncev - skupni dolg zakoncev - odgovornost zakoncev za skupne dolgove - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Tožnik uveljavlja svoj zahtevek na podlagi 56. člena ZZZDR, ki med drugim določa, da zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tistega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba, plačal več kot znaša njegov delež (tretji odstavek 56. člena). Če je tekla pravda na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem, pa ta dolg ni bil upoštevan, ne gre za res iudicata.
skrbnik zapuščine - terjatev do zapuščine - oporočni dediči - upnik v zapuščinskem postopku
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je predvidena v primerih, ko ob prehodu zapuščine na dediče nastopijo težave in ni nikogar, ki bi skrbel za zapuščino.
ZSVarPre člen 34, 34/2.. ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1, 105, 105/1.
izredna denarna socialna pomoč - vrnitev v prejšnje stanje
Predhodno dodeljena izredna denarna socialna pomoč ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka 34. člena ZSVarPre, zato tožnik ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Prvostopenjsko sodišče je zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči pravilno zavrnilo.
plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - dokazilo o plačilu sodne takse - plačilo sodne takse neposredno pri blagajni sodišča - dopustna pritožbena novota - ustavitev postopka
Za plačilo sodne takse pri blagajni sodišča ZST-1 ne določa obveznosti o predložitvi potrdila o opravljenem plačilu, tudi če taksa ni bila plačana pri razpravljajočem sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00001249
ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 9, 190, 602.
najemno razmerje - najemna pogodba - najemnina - stroški najemnika - stanovanjski stroški - neplačevanje najemnine in stroškov - dokazna ocena - dejansko stanje - nedovoljene pritožbene novote
Tožnik je toženki za plačane najemnine in obveznosti vedno izdal pisno potrdilo. Za sporno obdobje pa toženka pisnih potrdil o plačilu najemnine in stroškov ni predložila. Njenim pojasnilom, da potrdil o plačilu nima, ker jo je tožnik 3. 10. 2014 nasilno deložiral, hkrati pa odtujil dokazila o plačilih za vtoževano obdobje, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni sledilo, ker ni logično, da bi se manjkajoča dokazila natančno pokrivala s tožnikovo evidenco neplačanih najemnin in stroškov, ob tem, da je tožnik tožbo na plačilo spornih zneskov vložil že pred izselitvijo toženke.