ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/5, 157/6, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. ZUstS člen 1, 1/3.
glasbena dela - avtorski honorar - običajen avtorski honorar - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - primerna tarifa - tarifa za uporabo avtorskih del - skupni sporazum - tarifa SAZAS - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - začasna tarifa
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine. Ustavno sodišče namreč Tarife 1998 ni v celoti razveljavilo. Ustavno sodišče ni poseglo v Tarifo 1998 v delu, ki se nanaša na določitev nadomestila za kabelsko retransmisijo.
ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - pobotni ugovor
Ker tožena stranka ni postavila izrecnega pobotnega ugovora, temveč je le trdila, da je z izvedenim plačilom poravnala vse odprte terjatve, je izrek sodbe, ki vsebuje odločitev o obstoju dveh terjatev in medsebojnem pobotanju, nepravilen.
ZKP člen 76, 170, 170/6, 270, 270/2, 277, 277/1. KZ-1 člen 123, 123/1.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zavrženje obtožnice - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje - formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - pristojnost zunajobravnavnega senata
Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.
V tovrstnih pravdah solastniki stanovanja nimajo položaja nujnih sospornikov, zato je tožnica lahko vložila tožbo sama. Toženec v zvezi z zatrjevanimi stvarnimi napakami najetega stanovanja zoper tožnico v pravdi ni uveljavljal ustreznega (oblikovalnega) zahtevka za znižanje najemnine, zato se ne more izogniti plačilu dolgovane najemnine, še manj zahtevani izselitvi, saj za uporabo najetega stanovanja nima več pravne podlage.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZPP člen 41, 41/1, 181, 181/3.
sodna taksa za redni postopek - sprememba tožbe - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - enaka dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - taksna obveznost za pravdni postopek - več spornih predmetov - vrednost spornih predmetov - seštevek vrednosti spornih predmetov - pravica do revizije
Ker je za presojo pristojnosti in pravice do revizije v primeru kumulacije zahtevka za ugotovitev ničnosti in kondikcijskega zahtevka pravno odločilna vrednost dajatvenega (kondikcijskega) zahtevka (pravila o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pa veljajo tako za istočasno kot sukcesivno kumulacijo), ni razloga, da ta ne bi bila odločilna tudi za odmero sodne takse, oziroma, da se sodna taksa v obravnavanem primeru ne bi odmerila od vrednosti (naknadno postavljenega) dajatvenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004585
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1. ZGD-1 člen 263, 264, 264/1, 515, 515/7, 534, 535.
obrazložen odgovor na tožbo - zakupna pogodba - odškodninski zahtevek - oškodovanje družbe - poslovodja družbe - možnost vplivanja na poslovanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - škoda, ki jo povzroči tretja oseba
Odškodninska odgovornost de facto poslovodje je podana, če so izpolnjeni pogoji iz določbe prvega odstavka 264. člena ZGD-1 v zvezi s sedmim odstavkom 515. člena ZGD-1 (odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb), po kateri mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo.
Vendar kljub tako ugotovljenemu namenu, ki ga je imela tožeča stranka pri sklepanju zadevnih kreditnih pogodb, pri le teh ni šlo za navidezne pravne posle. Pri navidezni pogodbi gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven. Da gre za navidezno pogodbo, mora biti volja navideznosti sporazumna, kar pomeni, da sta imeli tako voljo obe pogodbeni stranki. V obravnavanem primeru, kot že obrazloženo, ni dvoma, da je bila tožeča stranka pri zadevnih kreditnih pogodbah le navidezni kreditojemalec. Ali je šlo pri zadevnih kreditnih pogodbah tudi za navidezne pravne posle, pa je potrebno presoditi, ali je tudi na strani tožene stranke oziroma P. obstajala volja oziroma vedenje o tem, da je tožeča stranka le navidezni kreditojemalec in da je pravi kreditojemalec družba Pr. Kajti če kreditodajalec za dogovor med resničnnim kreditojemalcem in navideznim kreditojemalcem ne ve, kreditna pogodba med banko in navideznim kreditojemalcem ni navidezna.
V konkretnem primeru je pooblaščenec tožeče stranke napačno označil sodišče tako v vlogi, kot na pisemski ovojnici, zato v konkretnem primeru ne gre za očitno pomoto.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - tek roka med sodnimi počitnicami
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je rok iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ materialni prekluzivni rok, ki teče tudi v času sodnih počitnic.
Predlagateljičin položaj je drugačen od položaja zavezancev, ki so sicer upravičeni do odškodnine na podlagi 73. člena ZDen. Predlagateljica je bila ustanovljena z aktom ustavnopravnega ranga, to je z UZITUL-A, s katerim je bilo iz družbe Y nanjo preneseno določeno premoženje, vključno s spornimi nepremičninami in se je že ob ustanovitvi vedelo, da gre za del premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Ni torej (delna) univerzalna pravna naslednica družbe Y. S prenosom premoženja iz družbe Y na predlagateljico je ustavodajalec torej na drug način ne le ohranil, ampak sploh zagotovil "produkcijsko sposobnost" predlagateljice. Če bi bil namen UZITUL-A, da se poleg prenosa premoženja prenese tudi upravičenje po ZDen (pravica do odškodnine iz 73. člena Zden), bi to izrecno določal.
ZNP člen 9, 118, 118/1, 118/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
delitev skupnega premoženja - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - domneva o enakih deležih zakoncev
Ker je imetnik bančnega računa in zavarovalne police nasprotni udeleženec, se zdi verjetnejša njegova trditev, da so denarna sredstva na računu in upravičenja iz zavarovanje police njegovo posebno premoženje. Dejstvo, da je bilo na računu nasprotnega udeleženca v letu 2013 ob prenehanju življenjske skupnosti s predlagateljico 14.000,00 EUR in da je bilo tudi življenjsko zavarovanje sklenjeno že leta 2002, ne zadošča za sklepanje, da gre za njuno skupno premoženje.
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/7, 158. ZASP-B člen 26, 26/4.
pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv
Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo.
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine.
Ker je Tarifa 1998 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila.
Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da bi bila pretirana, neživljenjska zahteva, da bi morala zavarovanka tožene stranke vsak trenutek preverjati stanje jaškov na cestah in poteh, ki jih je dolžna vzdrževati, četudi je dolžna ravnati pri tem s profesionalno skrbnostjo. Do škodnega dogodka je očitno prišlo po naključju, za katerega pa prva tožena stranka ne odgovarja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002039
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
pogojna obsodba - neizpolnitev naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da se bo obsojenka zaposlila, da ima določene prihodke in da preizkusna doba poteče 8. 12. 2018, ugotovilo, da obsojenka iz objektivnih pogojev ni mogla poravnati obveznosti in da ni utemeljeno obsojenki določiti novega roka za izpolnitev obveznosti, je zmotno ugotovilo dejansko stanje.
uporaba tuje nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporabnina - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - zastaranje pravice zahtevati uporabnino - zastaranje odškodninske terjatve - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova
Tožnik tudi sicer ne more zahtevati plačila odškodnine in uporabnine zaradi neupravičene uporabe svojih poslovnih prostorov za obdobje, ko mu je bilo navedeno priznano s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 597/2003 z dne 4.7.2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 1703/2006 z dne 19.12.2007, ki pokriva obdobje do 1.8.2004 (priloga C12 in C13), saj bi to pomenilo, da bi dobil za isti škodni dogodek dve odškodnini, za kar pa ni zakonske podlage.
postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice - plačilo prispevkov
Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.
podjemna pogodba - ustna pogodba - prekluzija - pobotni ugovor - kasneje podan pobotni ugovor
Glede na to, da je bil prvi narok v tej zadevi opravljen 5.6.2012, tožena stranka pa je šele z vlogo 18.11.2013 vložila nadaljnji pobotni ugovor, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka te trditve podala prepozno, zahtevek v zvezi s pobotnim ugovorom pa v tem delu ni bil določen.
Izvedenec je pri izdelavi izvedenskega mnenja izhajal iz revidiranih poslovnih izkazov za leto 2014 in medletnih izkazov za leto 2015 in navedel, da je revizija bila izvedena skladno s SRS. Na upniku, ki zatrjuje insolventnost dolžnika, je trditveno in dokazno breme o obstoju insolventnosti. Pritožnik tega ne more storiti s splošnim sejanjem dvoma v celotne dolžnikove poslovne izkaze in v verodostojnost revizorske hiše. Tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, katere dokazne listine bi moral dolžnik predložiti v spis v smislu SRS in kakšno revizijsko mnenje bi bilo predhodno moralo biti izdano po MRS. Zlasti ne zato, ker je bistvena okoliščina ta, kdaj in v kakšnih okoliščinah je bila revizija izvedena in kaj se je zgodilo na podlagi tako izvedene revizije. Na podlagi tako izvedene revizije je namreč dolžnik izvedel dokapitalizacijo in odpravil negativni kapital, s tem pa je odpadla domneva insolventnosti.
Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na ozko strokovno usmeritev strank postopka (revizor ali izvedenec ekonomske stroke), podano v dokaznem predlogu. Pomembna so dejstva, ki jih stranka želi z izvedencem dokazovati in ki so hkrati pravno pomembna.
S prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke 33. tarifne številke OT je treba razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika.
nagrada in stroški izvedenca - neobrazloženost odločitve
Za vsako svojo odločitev, pa naj si bo ta končna ali (zgolj) procesna, mora sodišče podati takšne razloge, ki omogočajo njeno razumevanje kot tudi sam (vsebinski) preizkus.
Namen konkretne določbe je upniku naložiti skrbno ravnanje pri uveljavljanju svojih pravic, saj mora v primeru, da želi prijaviti obrestno terjatev, ki ni prednostna, to natančno obračunati ter jo prijaviti v kapitaliziranem znesku. V nasprotnem primeru upnik trpi vse škodljive posledice, o čemer je vsak upnik v oklicu o začetku stečaja izrecno poučen. Navedena posledica velja le v primeru neprednostnih terjatev, kar pomeni, da je zakonodajalec s to določbo breme pravilne vsebine prijavljene terjatve prenesel na upnika. Upnici v stečajnem postopku ni naloženo nesorazmerno breme. Sporna določba nalaga relativno visok nivo skrbnosti, a navsezadnje je odločitev o tem, ali bo svojo terjatev v postopku insolventnosti uveljavljala ali ne, povsem v upničini sferi odločanja in njenem interesu, zato je tudi skrbnost, ki jo nosi, upravičeno na njeni strani, hkrati pa je o posledicah svojega ravnanja tudi izrecno opozorjena.