novo pooblastilo v revizijskem postopku - nepredložitev pooblastila - zavrženje revizije - procesni položaj enotnih sospornikov - enotno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo
Že pritožbene navedbe, da nujnega sosporništva ni na aktivni strani, da vseh udeležencev dediščinske skupnosti ni mogoče prisiliti k tožbi ali drugemu pravdnemu ravnanju, utemeljujejo razloge, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo revizijo tistih tožnikov, ki niso predložili novega pooblastila. Predložitev novega pooblastila k reviziji namreč pomeni, da posamezni enotni sospornik želi biti (še naprej) procesno aktiven. Posamezni enotni sospornik na aktivni strani namreč lahko prosto izbira, ali bo še naprej procesno aktiven v pravdnem postopku, torej v konkretnem primeru tudi po pravnomočnosti sodbe sodišča druge stopnje, s tem, da vloži revizijo, kateri predloži novo pooblastilo.
Sodišče je podelilo tožeči stranki rok, da se opredeli do navedb toženih strank - ne da podaljšuje rok iz 286. člena ZPP.
Pravno relevantna dejstva v tej zadevi so določena v 212. členu v zvezi z 99. členom SPZ. Tožnik ni dokazal, da ga je prvotoženka vznemirjala pri izvrševanju služnosti v zatjevanem obsegu in zato ni relevantno sklicevanje na njihove odnose, prejšnja morebitna vznemirjanja in sklicevanja na to, ali je prvotoženka enkrat ali večkrat opozarjala tožnika k umiku traktorja.
Z zahtevo za posestno varstvo tožnik ni uspel, ker toženčevo zasutje greznice - zaradi stanja, v katerem je bila greznica - ni bilo niti samovoljno niti protipravno. Tožnik je v greznico, ki je bila nevarna za življenje in zdravje ljudi, in ni ustrezala standardom za odvajanje fekalij in odpadnih vod, pred motilnim dejanjem odvajal minimalno količino fekalij in odpadnih vod.
V konkretnem primeru je pooblaščenec tožeče stranke napačno označil sodišče tako v vlogi, kot na pisemski ovojnici, zato v konkretnem primeru ne gre za očitno pomoto.
Nasprotna eventualna tožba je oblika nasprotne tožbe, ki je urejena v 183.členu ZPP. Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Nasprotna tožba se ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi, če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi.
Eventualna nasprotna tožba pa se sme vložiti, če je pogoj internoprocesni negotov prihodnji dogodek. To pride v poštev predvsem takrat, kadar toženec z nasprotno tožbo uveljavlja nekaj, kar želi le za primer, če bo sodišče štelo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, ne pa tudi v primeru, če bi sodišče (kar je glavi cilj toženca) tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
Tožbeni zahtevek na osnovi izbrisne tožbe pride v poštev, ko je že bila izvršena materialnopravno neveljavna vknjižba. Hkrati je izbrisni zahtevek posebna vrsta povračilnega zahtevka po 190.členu OZ, ki ga je mogoče uveljavljati le z izbrisno tožbo.
Tožeča stranka je tako že prejela (ni pa še realizirala v zemljiški knjigi), kar ji je morala tožena stranka vrniti na podlagi nične pogodbe.
sosedsko pravo - prepoved povzročanja škode - prepoved vznemirjanja - vir nevarnosti - imisija
Pri tehtanju med neugodnimi vplivi utrjevanja toženčevega zemljišča na koreninski sistem več metrov oddaljenih tožnikovih dreves in pravico toženca, da svojo lastnino ekonomsko in gradbeno optimalno izkorišča, je varstvo nudeno tožencu.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZPP člen 41, 41/1, 181, 181/3.
sodna taksa za redni postopek - sprememba tožbe - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - enaka dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - taksna obveznost za pravdni postopek - več spornih predmetov - vrednost spornih predmetov - seštevek vrednosti spornih predmetov - pravica do revizije
Ker je za presojo pristojnosti in pravice do revizije v primeru kumulacije zahtevka za ugotovitev ničnosti in kondikcijskega zahtevka pravno odločilna vrednost dajatvenega (kondikcijskega) zahtevka (pravila o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pa veljajo tako za istočasno kot sukcesivno kumulacijo), ni razloga, da ta ne bi bila odločilna tudi za odmero sodne takse, oziroma, da se sodna taksa v obravnavanem primeru ne bi odmerila od vrednosti (naknadno postavljenega) dajatvenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004585
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1. ZGD-1 člen 263, 264, 264/1, 515, 515/7, 534, 535.
obrazložen odgovor na tožbo - zakupna pogodba - odškodninski zahtevek - oškodovanje družbe - poslovodja družbe - možnost vplivanja na poslovanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - škoda, ki jo povzroči tretja oseba
Odškodninska odgovornost de facto poslovodje je podana, če so izpolnjeni pogoji iz določbe prvega odstavka 264. člena ZGD-1 v zvezi s sedmim odstavkom 515. člena ZGD-1 (odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb), po kateri mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo.
izvrševanje zaporne kazni - odprti oddelek - osebne okoliščine na strani storilca - način storitve kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi
Kršitev kazenskega zakona je podana, če je kazenski zakon kršen v enem od vprašanj, ki so taksativno našteta v točkah 1. do 6. 372. člena ZKP, torej če sodišče kazenski zakon na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje uporabi v nasprotju z zakonom ali pa ga sploh ne uporabi. Pritožba ne navaja nič od navedenega, sodišču prve stopnje pa pavšalno očita, da je ravnalo nezakonito in pristransko, pri čemer pri slednjem izhaja iz lastne ocene okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev in je drugačna od tiste, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001926
OZ člen 6, 6/1, 120, 120/1, 926. ZPP člen 241, 243.
zavarovalna polica - zavarovalni pogoji - ravnanje s potrebno skrbnostjo - uporaba prisilnih ukrepov - prisilna privedba priče - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - neizveden dokaz
Splošno znano je, da je mogoče vsako ključavnico (tudi takšno s sistemskim cilindričnim vložkom in zatiči na obeh straneh) odpreti s posebnimi vlomilskimi pripomočki, ki ne puščajo nobenih zaznavnih sledov odpiranja. Ni mogoče izključiti možnosti, da je bilo tudi v obravnavanem primeru uporabljeno takšno vlomilsko orodje. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi lahko odgovoril samo izvedenec forenzik (243. člen ZPP), ki sta ga tožnika predlagala že v tožbi. Upoštevaje dokazno stisko, v kateri sta se brez svoje krivde znašla tožnika, potem ko niti policiji ni uspelo dokončno raziskati škodnega dogodka, sodišče prve stopnje tega dokaza ne bi smelo zavrniti, saj je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Enako velja za zatrjevani vlom v sef.
ZD člen 19, 19/1, 25, 163, 223. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
dediščinska tožba - pastorek - posvojitev - dedni (nujni) delež - uporaba jezika
Pastorki niso zakoniti dediči, torej tudi ne nujni dediči.
Tožnici je bila dana možnost razpravljanja pred sodiščem v jeziku, ki ga razume, saj je bila na naroku za glavno obravnavo navzoča sodna tolmačica za makedonski jezik.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001049
ZZad člen 81. ZDen člen 73. UZITUL člen 22b, 22č, 22d, 22g.
prenos premoženja - banka - denarna odškodnina - denacionalizacija - pravica do odškodnine po 73. členu ZDen
Predlagateljičin položaj je drugačen od položaja zavezancev, ki so sicer upravičeni do odškodnine na podlagi 73. člena ZDen. Predlagateljica je bila ustanovljena z aktom ustavnopravnega ranga, to je z UZITUL-A, s katerim je bilo iz družbe A nanjo preneseno določeno premoženje, vključno s spornimi nepremičninami in se je že ob ustanovitvi vedelo, da gre za del premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Ni torej (delna) univerzalna pravna naslednica družbe A. S prenosom premoženja iz družbe A na predlagateljico je ustavodajalec torej na drug način ne le ohranil, ampak sploh zagotovil "produkcijsko sposobnost" predlagateljice. Če bi bil namen UZITUL-A, da se poleg prenosa premoženja prenese tudi upravičenje po ZDen (pravica do odškodnine iz 73. člena ZDen), bi to izrecno določal.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - tek roka med sodnimi počitnicami
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je rok iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ materialni prekluzivni rok, ki teče tudi v času sodnih počitnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002363
OZ člen 190, 190/1, 289, 336, 336/1, 427, 427/5, 443. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. ZPP člen 163, 163/2, 163/3, 339, 339/2, 339/2-14.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - nadomestitev vrednosti dosežene koristi - zapadlost terjatve - izguba posesti vlagatelja - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - pogodba o prevzemu izpolnitve
Tožnik je z vlaganji pridobil verzijski zahtevek, kar pomeni, da mu mora toženka na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ nadomestiti vrednost dosežene koristi. To v obravnavanem primeru predstavlja večvrednost nepremičnine, ki je posledica izvršenih vlaganj.
Tožnikov zahtevek nima stvarnopravne narave, ampak gre za obligacijsko terjatev. Ta je nastala v trenutku, ko se je vrednost nepremičnine povečala, torej že takrat, ko so bila tožnikova vlaganja končana. Že tedaj je prišlo do toženkinega okoriščenja in hkrati do tožnikovega prikrajšanja; le zapadla je tožnikova terjatev šele takrat, ko je tožnik izgubil posest spornih nepremičnin (tretji odstavek 48. člena SPZ v zvezi z prvim odstavkom 336. člena in 289. členom OZ).
povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - lahka telesna poškodba - zelo lahka telesna poškodba
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo lahke (I. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejel približno štiri in pol povprečnih neto plač v RS, kar je celo nekoliko nad povprečjem prisojenih odškodnin v teh primerih, in je sprejemljivo: izvedenec je namreč skupno poškodbe ocenil kot lahke (kar je II. skupina).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002125
ZASP člen 81, 146, 146-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2. OZ člen 198.
procesna in stvarna legitimacija - pravica radiodifuznega oddajanja - uporaba tarife
Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu preneseno na kolektivno organizacijo avtor teh pravic ne more osebno upravljati. Ker je tožeča stranka na podlagi zakonskega določila pooblaščena za uveljavljanje malih avtorskih pravic, se tožena stranka, ki je nesporno uporabljala avtorska dela, plačila svoje obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na nepravilnosti v notranjem mandatnem razmerju med avtorji in kolektivno organizacijo, torej na razmerje, v katerem ni udeležena.
Tožena stranka je avtorsko varovana dela uporabljala brez dovoljenja tožeče stranke in zaradi tega tožeči stranki dolguje nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorskih varovanih del.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno odločilo, ko v konkretnem primeru pri odločanju ni uporabilo Tarife 2007.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001140
OZ člen 39, 50, 417, 435.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - zavarovanje plačila - pogodbeno razmerje - pogodbena kavza - dogovor - pogodbena obveznost - vračilo kupnine - navidezen pravni posel - fiduciarni posel - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - dokazno breme - nižji dokazni standard
Nižji dokazni standard se sprejme v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena. Do tega pride le izjemoma. Neutemeljena je razlaga tožencev, da je takšen tudi predmetni primer. V tej zadevi namreč ne gre za pretežko dokazno breme (dokazno stisko), ki bi opravičevalo takšno postopanje.
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenašati stvarnih pravic, temveč le obligacijske pravice, torej terjatve.
Značilnost fiduciarnega posla je v tem, da upnik pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je dana v zavarovanje, ne pa njene posesti.
Tožnika zahtevata plačilo na podlagi pogodbe, s katero je družba tožencema prodala nepremičnine, toženca pa sta se zavezala, da bosta kupnino poravnala v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Naknadno z aneksom so se stranke dogovorile, da se tožencema vrača del kupnine v znesku 119.256,39 EUR, ta znesek pa bosta plačala na račun prodajalca najpozneje v 24-tih mesecih od sklenitve pogodbe. Toženca ne zanikata prejema tega zneska in tudi ne dejstva, da sta kasneje vrnila oziroma plačala le 31.000,00 EUR. Ta znesek sta po cesiji nakazala tožniku, dolgujeta pa mu še preostanek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003637
KZ-1 člen 191.. ZKP člen 83, 83/2.
nasilje v družini - dokazne prepovedi - način pridobitve dokaza - protipravnost pridobljenih dokazov - souporaba stanovanjske hiše - neskladje izjav prosilcev - izpovedba priče
S t.i. dokončnimi prepovedmi po ZKP je sankcioniran način pridobivanja dokazov in ne njihova vsebina.
vračilo v last - lastninska pravica na nepremičnini - Odlok AVNOJ
Vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko na podlagi določbe 14. člena ZSKZ, ni mogel biti pravilen, saj nasprotna udeleženka na teh nepremičninah, ki v času uveljavitve ZSKZ niso bile družbena lastnina, na takšni pravni podlagi ni mogla pridobiti lastninske pravice.
Določilo 1. člena Zakona o ravnanju z imovino, ki glede na njegovo vsebino izrecno ureja tisto premoženje, ki je na kakršen koli način bilo vzeto po okupatorjih in njegovih pomagačih in je prešlo v last tretjih oseb po 2. členu Odloka AVNOJ-a, se torej ne nanaša na premoženje, ki je bilo po okupatorju prenešeno v last obastnih organov nemškega rajha in ki je po določbi 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a postalo družbena lastnina.