ZPP člen 154, 214, 214/2.. - člen 2, 2/2, 6.. - tarifna številka 21/1.
dopolnitev tožbenih navedb - pravica do odgovora na trditve - nagrada in stroški odvetnika - odsotnost odvetnika v pisarni
Zaradi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni podala odgovora na dopolnitev tožbe, niso nastale nobene drugačne posledice, kot tiste, ki jih je sodišče jasno zapisalo, to je, da so ostale navedbe tožeče stranke iz dopolnitve tožbe neprerekane. Napačno je namreč tolmačenje, da molk pomeni enostavno vztrajanje pri prvotnih zatrjevanjih, saj v primeru, ko stranka dopolni svoje navedbe, tako da jih konkretizira ali pa z njimi odgovori na predhodno trditve nasprotne stranke, če slednja na takšne nove trditve ne navede ničesar, se štejejo (neprerekane) trditve stranke za priznane.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007671
PZ člen 32, 41.. ZFPPIPP člen 248.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - pristaniška infrastruktura - odpoved najemne pogodbe v stečaju - stečajna masa - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
Četudi sredstvo, s katerim storilec grozi, ni sposobno, da bi z njim drugemu lahko dejansko ogrozil življenje ali telo, je kaznivo dejanje grožnje podano, če je z njim storilec glede na videz sredstva ali okoliščine objektivno lahko vzbudil pri oškodovancu občutek osebne ogroženosti. Upoštevaje prepričljivo in skladno izpovedbo oškodovanke ter dejstvo, da je predmetni vžigalnik dejansko izgledal kot ročna bomba, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča obdolženi pri oškodovanki dosegel ne le subjektivni temveč tudi objektivni občutek osebne ogroženosti.
Tožnik je po mnenju sodnega izvedenca zmožen za lažje fizično delo, brez dvigovanja bremen nad višino ramen, brez dvigovanja in prenašanja težjih bremen ter brez dalj časa trajajoče hoje po neravninah. Da bi se lahko opredelilo, ali je tožnik še naprej zmožen opravljati dela v svojem poklicu, torej delo kmeta na svoji kmetiji, je potrebno natančno opredeliti katera dela v okviru te dejavnosti lahko tožnik še opravlja, in koliko (manj ali več kot 50 %) je zmanjšana njegova delovna zmožnost za svoj poklic. V tem delu je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Bistvo odpovednega razloga je v ugotovitvi premajhne prodaje v trgovinici, ki je v sklopu kavarne, kar stroškovno ne opravičuje več delovne potrebe po opravljanju dela na delovnem mestu prodajalec v tej trgovinici, v kavarni pa delajo tudi natakarice, ki lahko opravijo tudi prodajo v trgovinici. Navedeno predstavlja organizacijski in ekonomski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (prva alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 110.. ZSReg člen 8, 8/1.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - ničnost - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podpisnik tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko s tožnico sklenil sporazum o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako da je tožnici po tem sporazumu prenehalo delovno razmerje z dnem 10. 6. 2016. Ker dne 11. 5. 2016 pogodba o zaposlitvi s tožnico ni več obstajala, je toženka ni mogla odpovedati, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nična (35. člen OZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Predmet konkretnega postopka je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razlogov po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožniku je očitala, da je spornega dne po prihodu na delo v prostore tožene stranke, kjer se ob začetku delovnega dneva odrejajo naloge, po odreditvi teh nalog odklonil opravo dela in ob tem izražal nezadovoljstvo v zvezi z uresničevanjem svojih pravic, brez dovoljenja zapustil delovno mesto in odšel do pisarne direktorja tožene stranke, nato pa ponovno odklonil delo in dodal, da pri toženi stranki ne želi več opravljati dela in naj mu ta odpove pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker je tožnik z odklonitvijo dela naklepno huje kršil svoje delovnopravne obveznosti. Sodišče prve stopnje ni raziskalo vseh odločilnih dejstev. Ni ugotovilo, ali je tožnik dejansko odklonil opravljanje tisti dan odrejenega dela ali le na splošno opravljanje nadur. Zato je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Pritožba zoper sodbo bi bila pravočasna, če bi bila priporočeno na pošto oddana najkasneje v petek 31. 3. 2017. Iz poštne ovojnice je razvidno, da je bila na pošto priporočeno oddana dne 3. 4. 2017, kar pomeni, da je bila vložena po preteku zakonskega 15-dnevnega roka. Torej prepozno. Sodišče prve stopnje jo je zato na podlagi 343. člena ZPP zakonito zavrglo.
Obdolženec je storitev kaznivega dejanja zanikal in ga zato ni mogel obžalovati, tega pa se mu pri odmeri kazenske sankcije ne sme šteti v škodo. Tudi ogrozitev tujega premoženja kot ustavno zavarovane kategorije ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, saj je povzročitev premoženjske škode drugemu zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije.
ZIZ člen 32, 32/1, 34, 34/3, 168, 168/1, 168/3, 168/5. OZ člen 255, 260.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na nepremičnine - lastništvo na nepremičninah - prekinitev izvršilnega postopka - tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
S sodbo na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se dolžnikova pravna dejanja niso razveljavila, zato se premoženje ni vrnilo v premoženje dolžnika, temveč je ostalo del premoženja toženca v pravdnem postopku L. B. Predložena sodba tako ne predstavlja podlage za nadaljevanje izvršbe na predlagane nepremičnine v izvršilnem postopku, ki se vodi zgolj zoper dolžnika A. B., ampak je izvršilni naslov zoper L. B. kot realnega dolžnika, ki je dolžan dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do A. B. na predmetne nepremičnine.
Državni tožilec je s prevzemom pregona po drugem odstavku 63. člena ZKP oziroma z vložitvijo obtožnega predloga za dejanje, ki je bilo po opisu zajeto tudi v obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca, postal upravičeni tožilec, oškodovanec pa je v nastali procesni situaciji izgubil položaj stranke (tožilca) v postopku.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Šele v drugi pripravljalni vlogi je toženka prerekala višino (ceno) postavk iz vtoževanega računa in tožnici očitala, da ni predložila cenika, ki omogoča, da se zneski preverijo, kar je bilo prepozno. V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), oziroma v konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, ki jo vložita stranki v gospodarskem sporu.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZPP člen 41, 41/1, 181, 181/3.
sodna taksa za redni postopek - sprememba tožbe - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - enaka dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - taksna obveznost za pravdni postopek - več spornih predmetov - vrednost spornih predmetov - seštevek vrednosti spornih predmetov - pravica do revizije
Ker je za presojo pristojnosti in pravice do revizije v primeru kumulacije zahtevka za ugotovitev ničnosti in kondikcijskega zahtevka pravno odločilna vrednost dajatvenega (kondikcijskega) zahtevka (pravila o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pa veljajo tako za istočasno kot sukcesivno kumulacijo), ni razloga, da ta ne bi bila odločilna tudi za odmero sodne takse, oziroma, da se sodna taksa v obravnavanem primeru ne bi odmerila od vrednosti (naknadno postavljenega) dajatvenega zahtevka.
V konkretnem primeru je pooblaščenec tožeče stranke napačno označil sodišče tako v vlogi, kot na pisemski ovojnici, zato v konkretnem primeru ne gre za očitno pomoto.
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/7, 158. ZASP-B člen 26, 26/4.
pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv
Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo.
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine.
Ker je Tarifa 1998 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila.
Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.
sosedsko pravo - prepoved povzročanja škode - prepoved vznemirjanja - vir nevarnosti - imisija
Pri tehtanju med neugodnimi vplivi utrjevanja toženčevega zemljišča na koreninski sistem več metrov oddaljenih tožnikovih dreves in pravico toženca, da svojo lastnino ekonomsko in gradbeno optimalno izkorišča, je varstvo nudeno tožencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00001432
ZPP člen 8, 196, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 10, 145. ZZZDR člen 12, 12/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - elementi izvenzakonske skupnosti - dokazna ocena
Izvenzakonska skupnost je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Za izvenzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata in sta si intimna. Stališče sodne prakse je, da je pri odločanju o obstoju izvenzakonske skupnosti starejših oseb, ki imajo družine že od prej, potrebna zadržanost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001140
OZ člen 39, 50, 417, 435.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - zavarovanje plačila - pogodbeno razmerje - pogodbena kavza - dogovor - pogodbena obveznost - vračilo kupnine - navidezen pravni posel - fiduciarni posel - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - dokazno breme - nižji dokazni standard
Nižji dokazni standard se sprejme v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena. Do tega pride le izjemoma. Neutemeljena je razlaga tožencev, da je takšen tudi predmetni primer. V tej zadevi namreč ne gre za pretežko dokazno breme (dokazno stisko), ki bi opravičevalo takšno postopanje.
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenašati stvarnih pravic, temveč le obligacijske pravice, torej terjatve.
Značilnost fiduciarnega posla je v tem, da upnik pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je dana v zavarovanje, ne pa njene posesti.
Tožnika zahtevata plačilo na podlagi pogodbe, s katero je družba tožencema prodala nepremičnine, toženca pa sta se zavezala, da bosta kupnino poravnala v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Naknadno z aneksom so se stranke dogovorile, da se tožencema vrača del kupnine v znesku 119.256,39 EUR, ta znesek pa bosta plačala na račun prodajalca najpozneje v 24-tih mesecih od sklenitve pogodbe. Toženca ne zanikata prejema tega zneska in tudi ne dejstva, da sta kasneje vrnila oziroma plačala le 31.000,00 EUR. Ta znesek sta po cesiji nakazala tožniku, dolgujeta pa mu še preostanek.