redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje je zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem dveh prič preuranjeno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Menilo je namreč, da ti dve priči (bivša zunanja računovodkinja tožene stranke in tožničina sodelavka, s katero sta sedeli v isti pisani) ne bi mogli izpovedati o obstoju poslovnega razloga. Četudi je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je reorganizacija delovnega procesa v pristojnosti delodajalca, je v primeru trditev, kot jih podaja tožnica, da je bila odpoved podana zgolj z namenom, da ravno tožnica ostane brez zaposlitve, ne pa z namenom zasledovanja boljše organizacije, stranki potrebno omogočiti dokazovanje njenih trditev o šikanozni odpovedi.
ZPP člen 95, 116, 137, 137/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/4, 35/5.
vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - vročanje po pooblaščencu - zastopanje po odvetniku - preklic pooblastila odvetniku - stroški nepravdnega postopka - sprememba ureditve stikov
Pravilna je izpodbijana odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Sodišče je torej pri svoji odločitvi uporabilo splošno določbo ZNP. Obravnavani postopek ni bil izvršen v interesu katerega od udeležencev, ampak v interesu njunih otrok. Prav tako ne gre za situacijo, ko bi zakon določal, da naj stroške trpi le eden od udeležencev postopka, niti za situacijo, ko bi bili stroški povzročeni krivdno ali po naključju, ki se je pripetilo enemu od udeležencev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003569
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel spornega dne pri odpiranju strehe tovornega vozila, ki ga je vozil kot delavec drugotožene stranke. Do poškodbe roke je prišlo, ker je nanjo padel pokrov strehe prikolice tovornega vozila ravno v času, ko je tožnik z roko segel v območje pokrova, da bi odprl zatiče. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje o obstoju 20 % soprispevka tožnika k nastanku škodnega dogodka. Čeprav tožnik dela, ki ga je bilo potrebno opraviti, ni odklonil, mu zaradi tega ni mogoče pripisati soprispevka. Tožnik (kot tudi ostali vozniki drugotožene stranke) ni imel dejanske možnosti, da dela, tj. razklada tovora v namembnem kraju, ne bi opravil. Glede na to, da jeklena vrv po ugotovitvi sodišča prve stopnje na eni strani ni bila pritrjena na zatič in da tožnik ni imel drugega pripomočka, s katerim bi zatiče odprl, jih je moral odpreti z roko, kar pomeni, da je moral seči v območje zapiranja pokrova strehe. Zato tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastalemu škodnemu dogodku, ampak je podana izključna odgovornost drugotožene stranke in s tem tudi obveznost plačila odškodnine prvotožene stranke.
Ni moč pritrditi pritožbi, da iz izvedenskega mnenja dr. T. ne izhaja, da bi naj obdolženka očitano kaznivo dejanje storila s krivdno obliko eventualnega naklepa. Njeno krivdo je potrebno ocenjevati ob upoštevanju njenega duševnega stanja in v posledici lastne vzgojne zanemarjenosti. Obdolženka ima takšne intelektualne sposobnosti, da zadoščajo za to, da ve kaj pomeni starševstvo in da tudi razume, da je vloga starša povezana s trudom in pripravljenostjo, da otroku izpolnjuje ne samo potrebo po preživetju, ampak tudi po razvoju na vseh področjih, kar je povezano z dejanji in zavestnim ukvarjanjem z otrokom. Poudariti je tudi potrebno, da je obdolženka bila večkrat opozorjena s strani delavk vrtca in CSD o njenem ravnanju z A., kar je za kratek čas upoštevala, nato pa je z opisanimi dejanji nadaljevala. Glede na to in ko sta bili pred tem oddani v rejo že dve njeni hčerki, je obdolženka vedela, kaj so njene dolžnosti, vendar je z A. zavestno tako ravnala kot se ji očita in na takšen način tudi na posledice pri njej privolila.
ZDR-1 člen 34, 38, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 240, 241.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
V obravnavanem primeru je tožnik zahteval nedovoljeno nagrado kot protiuslugo za opravo storitve montaže pohištva, ki so ga kupci kupili pri toženi stranki. S svojim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Hkrati je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1. Zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00002291
URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/2, 5a, 5a/2, 116. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18, 21. ZPP člen 8.
roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice - otrokova korist - načelo najblažjega posega - pravica do družinskega življenja - tehtanje pravic - pravica do stikov - nepravdni postopek - zastopanje po odvetniku - preiskovalno načelo - možnost sodelovanja v postopku - pravdna sposobnost
Pri tehtanju za izbiro tako drastičnega ukrepa, kot je odvzem roditeljske pravice, mora sodišče upoštevati tudi načelo najblažjega posega (gledano z vidika staršev, ob zagotavljanju največje koristi otroka), predvsem, ko med otrokom in roditeljem obstaja poleg krvne povezanosti tudi določeno življenjsko oziroma socialno razmerje ali odnos. Ta je med nasprotno udeleženko in njenim sinom nedvomno obstajal, saj je deček živel pri njej in z njo dobrih sedem let, bila je njegova primarna skrbnica, navezava je bila velika in predstavljala mu je ogromen del njegovega življenja, toda deček (zaradi njene osebnostne motnje) na svojo mater ni mogel vzpostaviti varne navezave. Ob tem je izvedenec ugotovil, izhajajoč iz shizofrenega procesa in osebnostne strukture nasprotne udeleženke, da z veliko verjetnostjo misli, da nikdar ni zmogla poskrbeti za otrokove potrebe. Po kritičnem dogodku (prisostvovanju umoru, čiščenju stanovanja in trupla ter "obredni" pripravi trupla ter poslavljanju) je bil deček prav zaradi tega dogodka (akutna reakcija na stres, ki je v veliki intenzivnosti trajala nekaj dni) hospitaliziran, pri njem pa so zaznali, da gre za travmatiziranega otroka. Zanj in njegovo (duševno) zdravje je bilo ključno, da so se po kritičnem dogodku vse službe zelo hitro in ustrezno vključile ter reagirale, kar je ublažilo njegovo stisko in preprečilo drugačno travmatsko reagiranje na dogodek. Po zaključku hospitalizacije je bil nameščen v rejniško družino, ki zanj predstavlja spodbudno okolje in ki ga potrebuje tudi v bodoče, nasprotna udeleženka pa mu ga ni in mu ga tudi ne bo zmogla zagotoviti. Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, ki temelji na vrsti izvedenih dokazov, da pri dečkovi mami obstaja veliko tveganje za ponovno izgubo stika z realnostjo in tveganje agresivnih oblik vedenja, blažjega ukrepa od odvzema roditeljske pravice ni mogoče izbrati.
ZDSS-1 člen 6c, 53.. KPJS člen 35.. ZPol člen 86.. ZObr člen 98f.. ZSOVA člen 40.. ZVNDN člen 106.. ZIKS-1 člen 221.. ZSPJS člen 25.. ZPP člen 18.
kolektivni delovni spor - dodatek za stalnost - kolektivna pogodba - skladnost kolektivnih pogodb z zakonom
KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, temveč 52. člen ZSPJS določa, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Bistvo obravnavanega kolektivnega spora ni nezakonitost oziroma neustavnost določbe 35. člena KPJS, ki ne določa dodatka za stalnost, temveč nestrinjanje predlagatelja s tem, da je prvi odstavek 52. člena ZSPJS posegel v določbe področnih zakonov, ki so pred uveljavitvijo novega plačnega sistema določali višino dodatka za stalnost ter nestrinjanje z njegovo višino, določeno v drugem odstavku 52. člena ZSPJS.
Ker predlagatelj po vsebini ne izpodbija kolektivne pogodbe, ne gre za kolektivni spor, tudi če je sicer formalno zahtevek iz predloga oblikovan tako, da predlagatelj z njim izpodbija zakonitost določbe kolektivne pogodbe. Zahtevku, kot ga je postavil predlagatelj, glede na specifičnost ureditve in vsebine kolektivnih delovnih sporov, ni mogoče nuditi sodnega varstva, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavreči skladno z 18. členom ZPP.
Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine so določeni v 53. členu ZPIZ-2. Tožnica bi lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če bi v času smrti svojega moža dopolnila predpisano starost (v prehodnem obdobju 53 let in 6 mesecev oziroma vsaj nastopila t.i. čakalno dobo 48 let in 6 mesecev). Glede na to, da je bila tožnica stara 42 let in 9 mesecev, pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
Vendar kljub tako ugotovljenemu namenu, ki ga je imela tožeča stranka pri sklepanju zadevnih kreditnih pogodb, pri le teh ni šlo za navidezne pravne posle. Pri navidezni pogodbi gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven. Da gre za navidezno pogodbo, mora biti volja navideznosti sporazumna, kar pomeni, da sta imeli tako voljo obe pogodbeni stranki. V obravnavanem primeru, kot že obrazloženo, ni dvoma, da je bila tožeča stranka pri zadevnih kreditnih pogodbah le navidezni kreditojemalec. Ali je šlo pri zadevnih kreditnih pogodbah tudi za navidezne pravne posle, pa je potrebno presoditi, ali je tudi na strani tožene stranke oziroma P. obstajala volja oziroma vedenje o tem, da je tožeča stranka le navidezni kreditojemalec in da je pravi kreditojemalec družba Pr. Kajti če kreditodajalec za dogovor med resničnnim kreditojemalcem in navideznim kreditojemalcem ne ve, kreditna pogodba med banko in navideznim kreditojemalcem ni navidezna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00001432
ZPP člen 8, 196, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 10, 145. ZZZDR člen 12, 12/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - elementi izvenzakonske skupnosti - dokazna ocena
Izvenzakonska skupnost je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Za izvenzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata in sta si intimna. Stališče sodne prakse je, da je pri odločanju o obstoju izvenzakonske skupnosti starejših oseb, ki imajo družine že od prej, potrebna zadržanost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001885
OZ člen 131, 186, 630, 965, 965/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 161.
krivdna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - oljni madež - odgovornost koncesionarja - odškodninska odgovornost podizvajalca - odgovornost za sodelavca - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost za vzdrževanje cestišča - redno vzdrževanje cest - opustitev dolžnih pregledov ceste - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - odgovornost zavarovalnice - odbitna franšiza - kriterij za odločitev o stroških - kriterij uspeha stranke - vsaka stranka krije svoje stroške - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
S sklenitvijo podizvajalske pogodbe z drugim izvajalcem gospodarske javne službe in s sklicevanjem, da je bilo vzdrževanje cest v celoti v domeni zavarovanke druge toženke, se koncesionar - vzdrževalec cest - ne more razbremeniti odgovornosti za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem cest, niti odgovornosti za opravo nalog, zaupanih podizvajalcu. Takšno je stališče pravne teorije in sodne prakse. Koncesionar odgovarja za ravnanje svojega podizvajalca, kot bi ga sam opravil (prim. 630. člen OZ).
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da zavarovanec druge toženke zaradi opustitve dolžnega ravnanja pregleda ceste ni zagotovil varne uporabe ceste, ne pomeni, da ne more odgovarjati tudi koncesionar - zavarovanec prve toženke. Določba 186. člena OZ uzakonja solidarno odgovornost. Koncesionar in njen podizvajalec sta med seboj odvisno povezani osebi. Tako podizvajalec kot koncesionar sta z opustitvijo povzročila tveganje za nastanek škodnega dogodka. Povzročila sta nevarnost s tem, da na občinski cesti nista zagotovila ustrezne varnosti voznikov. Delovala sta povezano in sta zato nerazdelno odgovorna za škodo.
izvrševanje zaporne kazni - odprti oddelek - osebne okoliščine na strani storilca - način storitve kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi
Kršitev kazenskega zakona je podana, če je kazenski zakon kršen v enem od vprašanj, ki so taksativno našteta v točkah 1. do 6. 372. člena ZKP, torej če sodišče kazenski zakon na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje uporabi v nasprotju z zakonom ali pa ga sploh ne uporabi. Pritožba ne navaja nič od navedenega, sodišču prve stopnje pa pavšalno očita, da je ravnalo nezakonito in pristransko, pri čemer pri slednjem izhaja iz lastne ocene okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev in je drugačna od tiste, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004585
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1. ZGD-1 člen 263, 264, 264/1, 515, 515/7, 534, 535.
obrazložen odgovor na tožbo - zakupna pogodba - odškodninski zahtevek - oškodovanje družbe - poslovodja družbe - možnost vplivanja na poslovanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - škoda, ki jo povzroči tretja oseba
Odškodninska odgovornost de facto poslovodje je podana, če so izpolnjeni pogoji iz določbe prvega odstavka 264. člena ZGD-1 v zvezi s sedmim odstavkom 515. člena ZGD-1 (odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb), po kateri mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo.
ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - pobotni ugovor
Ker tožena stranka ni postavila izrecnega pobotnega ugovora, temveč je le trdila, da je z izvedenim plačilom poravnala vse odprte terjatve, je izrek sodbe, ki vsebuje odločitev o obstoju dveh terjatev in medsebojnem pobotanju, nepravilen.
začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca proti tretji osebi
Po izrečeni sodbi glede na določbe 111. člena ZKP začasnega zavarovanja za premoženjskopravni zahtevek zoper drugo osebo ni več mogoče odrediti ali podaljšati. Premoženjskopravni zahtevek lahko oškodovanec v kazenskem postopku uveljavlja le zoper obdolženca (109. člen ZKP), zoper drugo osebo pa le v pravdi, kjer izpodbija pravni posel.
sosedsko pravo - prepoved povzročanja škode - prepoved vznemirjanja - vir nevarnosti - imisija
Pri tehtanju med neugodnimi vplivi utrjevanja toženčevega zemljišča na koreninski sistem več metrov oddaljenih tožnikovih dreves in pravico toženca, da svojo lastnino ekonomsko in gradbeno optimalno izkorišča, je varstvo nudeno tožencu.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlagane dokaze z razlogom, da se plačil z zaslišanji ne dokazuje. Navedeno namreč ni mogoče posplošeno trditi.
Tožeča stranka kot zavarovanec ne bi mogla od zavarovalnice zahtevati plačila, če oškodovancu ne bi sama povrnila nastale škode. Bi bila pa zavarovalnica (pod določenimi pogoji) dolžna plačati škodo tretjemu, oškodovancu, če bi ji le-ta postavil neposredni odškodninski zahtevek (drugi odstavek 965. člena OZ).
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/5, 157/6, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. ZUstS člen 1, 1/3.
glasbena dela - avtorski honorar - običajen avtorski honorar - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - primerna tarifa - tarifa za uporabo avtorskih del - skupni sporazum - tarifa SAZAS - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - začasna tarifa
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine. Ustavno sodišče namreč Tarife 1998 ni v celoti razveljavilo. Ustavno sodišče ni poseglo v Tarifo 1998 v delu, ki se nanaša na določitev nadomestila za kabelsko retransmisijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002363
OZ člen 190, 190/1, 289, 336, 336/1, 427, 427/5, 443. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. ZPP člen 163, 163/2, 163/3, 339, 339/2, 339/2-14.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - nadomestitev vrednosti dosežene koristi - zapadlost terjatve - izguba posesti vlagatelja - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - pogodba o prevzemu izpolnitve
Tožnik je z vlaganji pridobil verzijski zahtevek, kar pomeni, da mu mora toženka na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ nadomestiti vrednost dosežene koristi. To v obravnavanem primeru predstavlja večvrednost nepremičnine, ki je posledica izvršenih vlaganj.
Tožnikov zahtevek nima stvarnopravne narave, ampak gre za obligacijsko terjatev. Ta je nastala v trenutku, ko se je vrednost nepremičnine povečala, torej že takrat, ko so bila tožnikova vlaganja končana. Že tedaj je prišlo do toženkinega okoriščenja in hkrati do tožnikovega prikrajšanja; le zapadla je tožnikova terjatev šele takrat, ko je tožnik izgubil posest spornih nepremičnin (tretji odstavek 48. člena SPZ v zvezi z prvim odstavkom 336. člena in 289. členom OZ).