• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 29
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL Sklep IV Cp 1309/2017
    15.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00002291
    URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/2, 5a, 5a/2, 116. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18, 21. ZPP člen 8.
    roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice - otrokova korist - načelo najblažjega posega - pravica do družinskega življenja - tehtanje pravic - pravica do stikov - nepravdni postopek - zastopanje po odvetniku - preiskovalno načelo - možnost sodelovanja v postopku - pravdna sposobnost
    Pri tehtanju za izbiro tako drastičnega ukrepa, kot je odvzem roditeljske pravice, mora sodišče upoštevati tudi načelo najblažjega posega (gledano z vidika staršev, ob zagotavljanju največje koristi otroka), predvsem, ko med otrokom in roditeljem obstaja poleg krvne povezanosti tudi določeno življenjsko oziroma socialno razmerje ali odnos. Ta je med nasprotno udeleženko in njenim sinom nedvomno obstajal, saj je deček živel pri njej in z njo dobrih sedem let, bila je njegova primarna skrbnica, navezava je bila velika in predstavljala mu je ogromen del njegovega življenja, toda deček (zaradi njene osebnostne motnje) na svojo mater ni mogel vzpostaviti varne navezave. Ob tem je izvedenec ugotovil, izhajajoč iz shizofrenega procesa in osebnostne strukture nasprotne udeleženke, da z veliko verjetnostjo misli, da nikdar ni zmogla poskrbeti za otrokove potrebe. Po kritičnem dogodku (prisostvovanju umoru, čiščenju stanovanja in trupla ter "obredni" pripravi trupla ter poslavljanju) je bil deček prav zaradi tega dogodka (akutna reakcija na stres, ki je v veliki intenzivnosti trajala nekaj dni) hospitaliziran, pri njem pa so zaznali, da gre za travmatiziranega otroka. Zanj in njegovo (duševno) zdravje je bilo ključno, da so se po kritičnem dogodku vse službe zelo hitro in ustrezno vključile ter reagirale, kar je ublažilo njegovo stisko in preprečilo drugačno travmatsko reagiranje na dogodek. Po zaključku hospitalizacije je bil nameščen v rejniško družino, ki zanj predstavlja spodbudno okolje in ki ga potrebuje tudi v bodoče, nasprotna udeleženka pa mu ga ni in mu ga tudi ne bo zmogla zagotoviti. Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, ki temelji na vrsti izvedenih dokazov, da pri dečkovi mami obstaja veliko tveganje za ponovno izgubo stika z realnostjo in tveganje agresivnih oblik vedenja, blažjega ukrepa od odvzema roditeljske pravice ni mogoče izbrati.
  • 222.
    VSC Sklep Cp 156/2017
    15.6.2017
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VSC00000332
    ZIKS člen 145.
    vrnitev zaplenjenega premoženja - pravna podlaga za odvzem premoženja - odlok avnoja
    V postopkih vračanja premoženja ni mogoče ugotavljati, ali so bili izpolnjeni pogoji za odvzem premoženja po določbah Odloka AVNOJ (tako kot tudi sicer v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče presojati pravilnosti aktov o podržavljanju), temveč je treba ugotoviti, ali je tedanja oblast odvzela oziroma štela, da je bilo premoženje že pred zaplembo s kazensko sodbo ex lege odvzeto na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a.
  • 223.
    VDSS Sklep Pdp 167/2017
    15.6.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00003556
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
    Tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih navedb, da naj bi tožena stranka v času tožničine odsotnosti po 21. 7. 2014 drugim delavcem, ki so delali na enakih delovnih mestih kot ona, spremenila pogodbe o zaposlitvi oziroma, ponudila nove in s tem načrtno dosegla, da je tožnica ostala edina zaposlena na delovnem mestu samostojni strokovni sodelavec za izterjavo, kar je imelo za posledico odpoved njene pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno preverjalo, ali je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo, ni pa odgovorilo na tožničine navedbe, da je bilo to storjeno z namenom, da se ravno tožnici odpove pogodba o zaposlitvi. Tožničina odsotnost ne more biti utemeljena okoliščina za različno obravnavo delavcev. Sodišče res ne preverja smotrnosti poslovnih odločitev delodajalca, ki jih ta navaja kot razlog odpovedi, je pa v primeru delavčevih trditev o šikanozni odpovedi, kot jih podaja tudi tožnica, dolžno preveriti utemeljenost takšnih trditev, bistvo katerih je, da je tožena stranka z reorganizacijo načrtno ustvarila razmere za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • 224.
    VDSS Sodba Psp 206/2017
    15.6.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00003702
    ZPIZ-2 člen 53.
    vdovska pokojnina
    Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine so določeni v 53. členu ZPIZ-2. Tožnica bi lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če bi v času smrti svojega moža dopolnila predpisano starost (v prehodnem obdobju 53 let in 6 mesecev oziroma vsaj nastopila t.i. čakalno dobo 48 let in 6 mesecev). Glede na to, da je bila tožnica stara 42 let in 9 mesecev, pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
  • 225.
    VSM Sodba IV Kp 27523/2014
    15.6.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00003149
    KZ-1 člen 29, 29/3, 192, 192/1.
    zanemarjanje mladoletne osebe - eventualni naklep
    Ni moč pritrditi pritožbi, da iz izvedenskega mnenja dr. T. ne izhaja, da bi naj obdolženka očitano kaznivo dejanje storila s krivdno obliko eventualnega naklepa. Njeno krivdo je potrebno ocenjevati ob upoštevanju njenega duševnega stanja in v posledici lastne vzgojne zanemarjenosti. Obdolženka ima takšne intelektualne sposobnosti, da zadoščajo za to, da ve kaj pomeni starševstvo in da tudi razume, da je vloga starša povezana s trudom in pripravljenostjo, da otroku izpolnjuje ne samo potrebo po preživetju, ampak tudi po razvoju na vseh področjih, kar je povezano z dejanji in zavestnim ukvarjanjem z otrokom. Poudariti je tudi potrebno, da je obdolženka bila večkrat opozorjena s strani delavk vrtca in CSD o njenem ravnanju z A., kar je za kratek čas upoštevala, nato pa je z opisanimi dejanji nadaljevala. Glede na to in ko sta bili pred tem oddani v rejo že dve njeni hčerki, je obdolženka vedela, kaj so njene dolžnosti, vendar je z A. zavestno tako ravnala kot se ji očita in na takšen način tudi na posledice pri njej privolila.
  • 226.
    VDSS Sodba Pdp 927/2016
    15.6.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00003010
    ZDR-1 člen 34, 38, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 240, 241.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
    V obravnavanem primeru je tožnik zahteval nedovoljeno nagrado kot protiuslugo za opravo storitve montaže pohištva, ki so ga kupci kupili pri toženi stranki. S svojim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Hkrati je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1. Zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 227.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 170/2017-2
    15.6.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00006343
    ZDR-1 člen 54, 56.. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 73, 73/1, 118.
    zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - projektno delo
    Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je delo, ki ga je opravljala tožnica na podlagi pogodb o zaposlitvi (pregledovanje in potrjevanje zahtevkov za povračilo EU sredstev), opravljalo v vseh obdobjih, ko je tožena stranka ta evropska sredstva prejemala. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, predstavljalo stalno delo in ne delo po projektu, zato je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
  • 228.
    VDSS Sodba Pdp 919/2016-2
    15.6.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00006177
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2, 118, 200.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za vložitev tožbe - zagovor - sodna razveza
    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnika pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 6. 11. 2015 vabila na zagovor in ga seznanila z razlogi nesposobnosti. Zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
  • 229.
    VSK Sodba in sklep Cpg 79/2017
    15.6.2017
    PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSK00007674
    ZGD-1 člen 237, 337, 337/1, 337/2. OZ člen 73, 73/1.
    delniška družba - prenos delnic - soglasje družbe za prenos delnic - vinkulacija - vinkulacija delnic - razrešnica
    Delniška družba določa svoje cilje samostojno. Po oceni pritožbenega sodišča je v Statutu družbe konkretno določen cilj v smeri zapiranja družbe z ambicijo doseganja čim večjega števila (z možnostjo doseganja absolutno - kvalificirane kapitalske večine) notranjega lastništva zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev, legitimen in pravno dopusten cilj.

    Vinkulacija je torej instrument za zagotovitev cilja, ki je v tem, da se v delniški strukturi družbe zagotavlja in ohranja (v čim večji meri, z možnostjo zagotovitve absolutno - kvalificirane kapitalske večine) struktura notranjih delničarjev, ki so sodelovali pri lastninskem preoblikovanju z uporabo notranjih metod lastninjenja. Več kot očitno pa je, da se ta cilj družbe lahko realizira z omejevanjem prenosljivosti delnic, in sicer v smeri, da se lahko pridobiteljem delnic, ki so izven kroga oseb obstoječih delničarjev in niso zaposleni pri toženi stranki ali z njo povezani družbi, s strani upravnega odbora tožene stranke odreče soglasje za prenos delnic. Če v vlogi pridobitelja delnic nastopa oseba, ki ni obstoječi delničar družbe in ki ni zaposlena v družbi ali z njo povezani osebi, lahko upravni odbor tožene stranke zavrne soglasje za prenos delnic.
  • 230.
    VSK Sodba Cpg 45/2017
    15.6.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK00007584
    OZ-UPB1 člen 33.. ZGD-1 člen 263.
    odškodninska odgovornost uprave po ZGD - izpolnitev predpogodbe - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave
    Poudarjena okoliščina, da so drugi, tretji in četrti toženec za odločitev o nakupu nepremičnine izvedeli, ko je bila predpogodba že sklenjena, je pravno relevantno dejstvo, saj predpogodba pravno zavezuje (33. člen Obligacijskega zakonika), kar je prav tako potrebno upoštevati pri ocenjevanju vestnosti in poštenega ravnanja članov uprave.
  • 231.
    VSK Sodba II Kp 1326/2015
    15.6.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK00001020
    KZ-1 člen 191, 191/1.
    kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja
    Obtoženčevo nasilje je trajalo vse od leta 2009 dalje, v izreku opisana ravnanja obtoženca pa so vsekakor takšna, da iz njih nedvomno izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Obtožencu se namreč očita izvajanje psihičnega in fizičnega nasilja in sicer psihičnega nasilja v obliki zmerjanja, žalitev, groženj s smrtjo zunajzakonski partnerici in njeni družini, fizično pa tako, da je zunajzakonsko partnerico držal za vrat, jo zgrabil za lase in brcnil v predel trebuha. Celotno ravnanje obtoženega, opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je trajalo več let, nedvomno izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini, zato se ni moč strinjati z zagovornikom, da bi šlo v obravnavanem primeru lahko zgolj za razžalitev.
  • 232.
    VDSS Sklep X Pdp 171/2017
    15.6.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00003677
    ZDSS-1 člen 6c, 53.. KPJS člen 35.. ZPol člen 86.. ZObr člen 98f.. ZSOVA člen 40.. ZVNDN člen 106.. ZIKS-1 člen 221.. ZSPJS člen 25.. ZPP člen 18.
    kolektivni delovni spor - dodatek za stalnost - kolektivna pogodba - skladnost kolektivnih pogodb z zakonom
    KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, temveč 52. člen ZSPJS določa, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Bistvo obravnavanega kolektivnega spora ni nezakonitost oziroma neustavnost določbe 35. člena KPJS, ki ne določa dodatka za stalnost, temveč nestrinjanje predlagatelja s tem, da je prvi odstavek 52. člena ZSPJS posegel v določbe področnih zakonov, ki so pred uveljavitvijo novega plačnega sistema določali višino dodatka za stalnost ter nestrinjanje z njegovo višino, določeno v drugem odstavku 52. člena ZSPJS.

    Ker predlagatelj po vsebini ne izpodbija kolektivne pogodbe, ne gre za kolektivni spor, tudi če je sicer formalno zahtevek iz predloga oblikovan tako, da predlagatelj z njim izpodbija zakonitost določbe kolektivne pogodbe. Zahtevku, kot ga je postavil predlagatelj, glede na specifičnost ureditve in vsebine kolektivnih delovnih sporov, ni mogoče nuditi sodnega varstva, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavreči skladno z 18. členom ZPP.
  • 233.
    VSK Sklep Cpg 76/2017
    15.6.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00006740
    ZFPPIPP člen 279.
    pogodba o leasingu - odstop od pogodbe - posledice odstopa od pogodbe - vpliv začetka stečajnega postopka na terjatev stečajnega upnika iz obojestransko odplačne pogodbe - načela stečajnega postopka - pogodba o lizingu - stečaj lizingojemalca - upoštevanje vrednosti predmetov lizinga pri ugotavljanju višine v stečaju prijavljene terjatve
    Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da začetek stečaja vpliva na razmerje med pogodbenima strankama. Tožeča stranka je kljub temu, da končni obračun v skladu z določbami pogodbe ni bil izdelan, svojo terjatev v celoti (brez upoštevanja vrednosti predmeta lizinga) prijavila v stečaj in sicer po stanju v trenutku začetka stečaja. V stečajnem postopku veljajo načelo enakega obravnavanja upnikov, zlasti pa načelo hitrosti postopka in načelo koncentracije postopka. Prav zaradi zadnjih dveh ni mogoče odlagati trenutka, ko bi prišlo do poračuna, v nedogled. Pravna razmerja stečajnega dolžnika po zaključku stečaja ne morejo ostati odprta in nerešena, kot bi se zgodilo, če bi sodišče tožeči stranki terjatev priznalo v celoti, do zaključka stečaja pa predmeti lizinga še ne bi bili prodani4. Poleg tega bi priznanje celotne terjatve pomenilo, da ima tožeča stranka v trenutku začetka stečaja tako terjatev iz naslova kršitve pogodbe (izračunano brez upoštevanja vrednosti predmetov lizinga) kot lastnino nad predmeti lizinga. Oboje skupaj pa presega škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi kršitve pogodbe o lizingu. V taki situaciji je zato potrebna intervencija sodišča, da ugotovi višino terjatve, ki ustreza nastali škodi.

    Pri tem pa je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo dejstva, da je predmete lizinga izbral lizingojemalec, da je bil glavni namen pogodbe o lizingu financiranje in da je pogodbo o lizingu kršil lizingojemalec. V nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava je, da mora lizingodajalec nositi vse rizike v zvezi z bodočo prodajo predmetov lizinga, ki jih je izbral lizingojemalec. Nad lizingojemalcem je bil začet stečaj, iz njegove sfere izvira položaj, ko je treba razmerje med pogodbenima strankama zaključiti, zato je materialnopravno napačno izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri izračunu upoštevalo vrednost, ki jo bo lahko tožeča stranka dosegla, ker naj bi se ji ne mudilo s prodajo.
  • 234.
    VDSS Sodba Pdp 24/2017
    15.6.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004232
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 261, 261/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
    Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno presojati, ali je podan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V izreku izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč izrecno zapisano, da se podaja iz razloga hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Odpoved je torej bila podana iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da delodajalec v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve razlogov iz odpovedi. Še toliko bolj pa to velja za sodišče.
  • 235.
    VSC Sodba Cp 113/2017
    15.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00010938
    ZGJS člen 59. OZ člen 589.
    pasivna legitimacija - plačilo porabljene vode - delitev stroškov - dejanski porabnik - najemniki
    Ker ni bil sklenjen tripartitni sporazum za plačilo porabljene vode, je tožena stranka dolžna plačati ceno za porabljeno vodo.
  • 236.
    VSK Sodba Cpg 28/2017
    15.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK00002168
    ZPP člen 154, 214, 214/2.. - člen 2, 2/2, 6.. - tarifna številka 21/1.
    dopolnitev tožbenih navedb - pravica do odgovora na trditve - nagrada in stroški odvetnika - odsotnost odvetnika v pisarni
    Zaradi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni podala odgovora na dopolnitev tožbe, niso nastale nobene drugačne posledice, kot tiste, ki jih je sodišče jasno zapisalo, to je, da so ostale navedbe tožeče stranke iz dopolnitve tožbe neprerekane. Napačno je namreč tolmačenje, da molk pomeni enostavno vztrajanje pri prvotnih zatrjevanjih, saj v primeru, ko stranka dopolni svoje navedbe, tako da jih konkretizira ali pa z njimi odgovori na predhodno trditve nasprotne stranke, če slednja na takšne nove trditve ne navede ničesar, se štejejo (neprerekane) trditve stranke za priznane.
  • 237.
    VDSS Sklep Psp 93/2017
    15.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VDS00004082
    ZPP člen 88, 88/3, 108, 108/5, 145, 145/1.
    izredna socialna pomoč - zavrženje tožbe - poprava tožbe
    Tožniki v postavljenem roku niti kasneje, tožbe niso dopolnili skladno s pozivom sodišča. Niso si postavili ustreznega pooblaščenca ali tožbe sami podpisali, niti niso predložili izpodbijane prvostopenjske odločbe in dokazil v zvezi z izpolnitvijo pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa. Prav tako niso zaprosili za brezplačno pravno pomoč. Ker niso ravnali v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi oziroma dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po 3. odstavku 88. člena v zvezi s 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo zakonito zavrglo.
  • 238.
    VSK Sodba Cpg 77/2017
    15.6.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00007671
    PZ člen 32, 41.. ZFPPIPP člen 248.
    odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - pristaniška infrastruktura - odpoved najemne pogodbe v stečaju - stečajna masa - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
    Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
  • 239.
    VDSS Sklep Pdp 132/2017
    15.6.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00002854
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Predmet konkretnega postopka je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razlogov po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožniku je očitala, da je spornega dne po prihodu na delo v prostore tožene stranke, kjer se ob začetku delovnega dneva odrejajo naloge, po odreditvi teh nalog odklonil opravo dela in ob tem izražal nezadovoljstvo v zvezi z uresničevanjem svojih pravic, brez dovoljenja zapustil delovno mesto in odšel do pisarne direktorja tožene stranke, nato pa ponovno odklonil delo in dodal, da pri toženi stranki ne želi več opravljati dela in naj mu ta odpove pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker je tožnik z odklonitvijo dela naklepno huje kršil svoje delovnopravne obveznosti. Sodišče prve stopnje ni raziskalo vseh odločilnih dejstev. Ni ugotovilo, ali je tožnik dejansko odklonil opravljanje tisti dan odrejenega dela ali le na splošno opravljanje nadur. Zato je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
  • 240.
    VSC Sklep Cp 123/2017
    15.6.2017
    STVARNO PRAVO
    VSC00000418
    SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - ureditev razmerij med solastniki - delitev stvari v solastnini - upravičen interes
    Pri presoji upravičenega interesa posameznega solastnika se med drugim upoštevajo tudi potrebe solastnikov, katere se nedvomno izražajo v dosedanjem načinu rabe stvari.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 29
  • >
  • >>