CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00002457
ZD člen 221. ZDen člen 74. ZPP člen 137, 137/1.
dodatni sklep o dedovanju - denacionalizirano premoženje - opredelitev predmetov dedovanja - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca
Pritožnik navaja, da je obravnavane nepremičnine pridobil izključno on in sicer na podlagi sodbe IV P 2365/2002 Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo I Cp 5455/2007 z dne 12. 3. 2008, kar pa ne drži. V omenjenih sodbah naložena vrnitev nepremičnin se je lahko nanašala le na vrnitev tistih nepremičnin, ki so bile navedene v sklepu o dedovanju D 98/79 z dne 1. 6. 1989, ne pa tudi tistih nepremičnin, ki v tem sklepu niso bile navedene, saj še niso bile predmet denacionalizacije.
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavijo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ker pa ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika (tožeče stranke) hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene v korist obdarjenca, posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.
Za obstoj objektivnega elementa oziroma pogoja morata biti izpolnjeni dve zahtevi kumulativno: 1) posledica izpodbijanega dejanja mora biti zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in 2) zaradi tega zmanjšanja lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo opravljeno.
V zvezi z drugo zahtevo za obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno upoštevati plačilo, ki ga bodo upniki prejeli v stečaju iz razdelitvene mase.
O zaznambi spora oziroma izbrisne tožbe zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve. V konkretnem primeru, ko ni niti zatrjevano, niti ne izhaja iz spisovnega gradiva, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, ni mogoče trditi, da v pravdi postavljena izbrisna tožba odvzema tožnici pravni interes za predlaganje izdaje začasne odredbe.
SPZ člen 8, 16. ZFPPIPP člen 327, 327/1, 329, 331.
sestavine nepremičnine - sklep o prodaji - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - javna dražba - predmet prodaje - izklicna cena - povezanost zemljišča in objekta - ocena vrednosti premoženja - določnost izreka sklepa
Iz stečajne zadeve izhaja, da se bioplinarna nahaja na dveh parcelah, obe sta kot predmet prodaje določeni v sedaj izpodbijanem sklepu, skladno z 8. in 16. členom SPZ pa so predmet prodaje tudi vse stvari, ki so bile z vgradnjo trajno spojene z nepremičnino. Citiranje posameznih stvari v izreku izpodbijanega sklepa je posledica dosedanjega teka postopka, ko ni bilo jasno, ali so predmet prodaje tudi nekatere stvari, na katerih je lizingodajalec zatrjeval izločitveno pravico, pa so bile vgrajene v nepremičnino. Izrek v sedaj izpodbijanem sklepu je glede na zaplete v tem postopku vsekakor pripomogel k odpravi nejasnosti, seveda pa to ne pomeni, da so predmet prodaje le tiste (nesamostojne) stvari, ki so tam navedene. Predmet prodaje sta nepremičnini. Skladno z 8. členom SPZ pa je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
zaslišanje obeh pravdnih strank - zaslišanje le ene stranke - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - prošnja za preklic naroka - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - vabilo na narok z vabilom za zaslišanje
V skladu z 258. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je dopustno, da sodišče zasliši le eno stranko postopka, le v primeru, ko drugi stranki niso znana sporna dejstva ali pa zaslišanje te stranke ni mogoče, prav tako v primeru, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Do take situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj iz vabila ni bilo razvidno, da bosta na naroku zaslišani stranki. S tem pa niso izpolnjeni pogoji, pod katerimi sodišče ni dolžno zaslišati stranke, ki na narok ne pristopi.
zavrženje pritožbe - nedovoljenost posebne pritožbe - sklep procesnega vodstva
Po določbi 292. člena ZPP lahko sodišče sklene, da se končana obravnava začne znova, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali izjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. Gre za sklep procesnega vodstva, ki ga sodišče prve stopnje lahko vedno prekliče in proti kateremu, skladno z določilom tretjega odstavka 270. člena ZPP, ni pritožbe.
Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe (v tem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo). Na navedeno pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne vpliva, saj sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.
ZST-1 člen 11, 12, 12/2. ZUPJS člen 10, 11, 11/1, 11/1-3. ZSVarPre člen 8. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - družinski člani - delna oprostitev taksne obveznosti - obročno plačevanje sodne takse - skupno gospodinjstvo - novote v pritožbenem postopku - razveza zakonske zveze
Zakonec se izjemoma ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in ob nadaljnjem pogoju: da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - razlogi sklepa - domneva umika predloga
Ker tožena stranka predloga za izdajo dopolnilnega sklepa glede odločitve o delni oprostitvi plačila sodne takse ni podala, s pritožbo pa tega ne more uveljavljati, se šteje, da je bil njen predlog v delu, ki se nanaša na del zahtevka, v katerem sodišče ni odločilo, umaknjen.
Ker je obdolženi obravnavano kaznivo dejanje storil v pričo večjega števila mladih članov kluba, da je cela dvorana onemela zaradi obdolženčevega ravnanja, očividka D. D. pa je bila prav tako šokirana in ker je bil obdolženi v času storitve kaznivega dejanja predsednik karate kluba B. in že vrsto let soočen s pedagoškim delom, da je bila prisotna tudi občutna razlika tako v fizični kakor tudi starostni razliki med njim in oškodovancem, so okoliščine, ki ne utemeljujejo, da bi sodišče obdolženca samo opozorilo s sodnim opominom, ne glede na to, da je prvo sodišče razlogovalo, da je bilo oškodovančevo dejanje ključni prispevek k dogodku.
postopek osebnega stečaja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - rok za odgovor na tožbo - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - pravočasna prijava terjatve - dopustnost tožbe
Ker tožeča stranka ni prijavila terjatve v postopku osebnega stečaja nad drugotožencem, ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje raziskati pravilnost vročitve tožbe prvotoženi stranki, nato pa tudi odločiti, ali je bil odgovor na tožbo vložen pravočasno ali prepozno in v zvezi s tem v morebitni novi zamudni sodbi tudi navesti vsa potrebna dejstva za odločitev.
odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - novela ZFPPIPP-G - kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Ovira za odpust obveznosti je (tudi) obsodba za kaznivo dejanje, ki je bila izdana oziroma je postala pravnomočna po začetku postopka odpusta obveznosti. Taka obsodba ni ovira za odpust, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (82. člen KZ-1), zato mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ta ovira, ko odloča o začetku postopka za odpust obveznosti in ponovno po poteku preizkusnega obdobja, ko odloča o odpustu obveznosti (novi četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00001231
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 137. ZUP člen 224, 224/1.
povračilni zahtevek - odločba upravnega organa - refundacija nadomestila plače - odprava upravne odločbe - zavrženje tožbe - gospodarski spor
Ko se pritožnik zavzema za odpravo upravnih odločb v gospodarskem sporu, v katerem je predmet odločanja povračilni zahtevek, ne more uspeti z argumentom, da bo zaradi odločitve sodišča v tem sporu ostala v veljavi dokončna upravna odločba. Upravna odločba je bila izdana v upravnem postopku, zato jo je mogoče odpraviti le na zakonsko določen način.
vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - vzpostavitev prejšnjega stanja - izvršitev sklepa o motenju posesti - sprememba trase poti - izvršba za izpolnitev nedenarnih obveznosti
Vzpostavitev sporne poti po spremenjeni trasi, kot je obstajala pred motenjem, v kolikor je še vedno zagotovljen neoviran prehod, bi lahko predstavljal utemeljen argument v motenjski pravdi, v izvršilnem postopku, ki poteka zaradi izvršitve motenjskega sklepa, t.j. pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, s katero je ugotovljeno motilno dejanje (ki torej bistveno spreminja dotedanji način izvrševanja posesti) in naložena vzpostavitev prejšnjega stanja, pa dolžnik s takšnim argumentom ne more uspeti.
trditveno in dokazno breme - dokazni standard - znižanje dokaznega standarda - verjetnost - prepričanje - gotovost - razpravno načelo - kršitev razpravnega načela - ponovljen postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku
Ne glede na to, da je sicer za vsebinsko odločanje o pravno relevantnih dejstvih potreben dokazni standard gotovosti, kar izpostavlja pritožba, pa sodna praksa dopušča, da je v določenih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, dopustno znižanje dokaznega standarda tako, da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja.
izrek odločbe o prekršku - davčni odhodki - nepravilni podatki
Natančno branje celotne odločbe prekrškovnega organa (tudi celotne obrazložitve) pa v nasprotju z zaključki prvega sodišča pokaže, da je nepravilnost zavedenih računov za opravljene storitve, ki so jih pravni osebi izstavili dobavitelji, ki naj bi bile povezane osebe z obdolženo pravno osebo (to je tudi glavni očitek obeh storilk v vloženih ZSV), ob natančno razdelanem tabelarnem prikazu posebej dodatno pojasnjena za vsak račun posebej v obrazložitvi odločbe prekrškovnega organa. Zato se tudi pritožbeno sodišče ne strinja s tem, da bi moral izrek odločbe prekrškovnega organa vsebovati še dodatno konkretizacijo o tem, zakaj posamezni račun predstavlja nepravilen podatek, pri čemer pritožba pravilno opozarja, da se obema storilkama očita zgolj upoštevanje posameznih računov, ki so predstavljali nepravilne podatke, ne pa neresnične oziroma nepopolne. Izrek odločbe prekrškovnega organa, ki se očitno navezuje na predhodni inšpekcijski nadzor davčnega inšpekcijskega organa z dne 3. 4. 2015, je že sedaj glede očitka obema storilkama dokaj obsežen. V kolikor pa bi iz izreka tako, kot nepravilno zaključuje prvostopno sodišče izhajala še obrazložitev za vsak posamezni račun o tem, zakaj je takšen račun tudi nepravilen podatek, ki je bil zaveden v davčne odhodke, pa bi se po oceni pritožbenega sodišča obsežnost izreka še povečala in bi bil takšen izrek po nepotrebnem obremenjen s podatki, ki v izrek ne sodijo, sodijo pa v obrazložitev odločbe o prekršku, kar bi lahko vodilo celo v nepreglednost izreka.
ZKP člen 314, 314/6, 397, 397/4, 385. - člen 12, 12/5.
prepoved reformatio in peius - novo sojenje - dejansko stanje - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - zahteva stranke - kršitev pravice do obrambe
Po četrtem odstavku 397. člena ZKP je sodišče prve stopnje pri izrekanju nove sodbe vezano na prepoved, ki je predpisana v 385. členu ZKP. Po sodni praksi se načelo prepovedi spremembe na slabše ne nanaša le na pravno presojo dejanj in kazensko sankcijo, temveč tudi na dejansko stanje (tako npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS z dne 22. 12. 2005, opr. št. I Ips 347/2005, in z dne 15. 7. 2010, opr. št. I Ips 268/2009). Sodišče v ponovljenem postopku ne sme ugotavljati oziroma upoštevati dejstev, ki so v obtoženčevo škodo. Pri odločitvi mora sodišče v novem sojenju izhajati iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvi, razveljavljeni sodbi.
V situaciji, ko sta obtoženec in zagovornica prisostvovala procesnim dejanjem na glavni obravnavi, pozneje pa nista zahtevala kopije zapisnika o glavni obravnavi niti kopije prepisa zvočnega posnetka, ni mogoče govoriti o tem, da je bila obtožencu kršena pravica do obrambe oziroma do pritožbe.
odškodninska tožba - odgovornost države za delo upravnega organa - povrnitev premoženjske škode - stroški upravnega postopka
Tožbeni zahtevek sicer predstavlja le razliko med seštevkom iz treh odvetnikovih računov in zneskom, ki ga je dobil povrnjenega od investitorjev v upravnem postopku na podlagi odločb upravnega organa, vendar to še ne pomeni, da ta vrednost avtomatično predstavlja tožnikovo škodo, ki jo je dolžna povrniti tožena stranka.
ustavitev dobave električne energije - poslovna odškodninska odgovornost - refleksna škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da napake oziroma škoda, ki naj bi nastala na napravah tožeče stranke, niso posledica napetostnih upadov, za katera bi odgovarjala tožena stranka. S tem pa sta odpadla elementa odgovornosti tožene stranke in vzročne zveze med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00001196
ZTP člen 1, 1/4, 7, 21a. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3, 7. KZ-1 člen 260. OZ člen 131, 133, 135.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - protipravnost - sodno varstvo - izdaja tajnih podatkov
Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno predvsem to, da je treba takšne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.
Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo.
Zaenkrat pa je verjetno izkazano, da gre za tajne podatke, ki jih je dolžnik objavil, čeprav je to prepovedano. Tej situaciji je najprimerljivejša določba 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ) - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost. Tu ne gre za klasično odškodninsko odgovornost, za katero je potrebna tudi krivda povzročitelja, ravno zato pa po oceni višjega sodišča v tej fazi postopka niti ni pomembno, ali na strani dolžnika obstaja tudi krivda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00001201
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 343, 343/4.
sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra - zaključek stečajnega postopka - odpadla procesna predpostavka - neobstoj pravnega nasledstva - nedovoljena pritožba - neodpravljiva pomanjkljivost
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da taka stranka nima pravnega naslednika in se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati.
Pritožba, vložena zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, je nedovoljena.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2, 276, 256, 514. ZNP člen 19.
visečnost pravde (litispendenca) - res iudicata - nepravdni postopek - imenovanje članov nadzornega sveta
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.