zastaranje kazenskega pregona - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Posamezni fakti zaradi ponavljajočega ravnanja obtoženca ne predstavljajo samostojnega kaznivega dejanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005531
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2.
objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - ekskulpacijski razlog - nevarna dejavnost
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je delo na navijalni napravi na liniji K-47, ki jo poganja elektrika in deluje v avtomatskem načinu s hitrostjo 20 metrov na minuto ter ima mnogo vrtljivih delov, ki predstavljajo povečano nevarnost za poškodbe, delo s povečano nevarnostjo. Materialno pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je podan razlog za oprostitev odgovornosti tožene stranke po drugem odstavku 153. člena OZ. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presodilo, da je v konkretnem primeru do škodnega dogodka prišlo izključno zaradi tožnikovega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v nasprotju s splošnimi varnostnimi pravili, ki veljajo za vse stroje pri toženi stranki, posegel v nevarne dele stroja v avtomatskem načinu delovanja in da je bilo njegovo nepravilno ravnanje vzrok za poškodbo leve roke in prsta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sporno je obdobje 1. 12. 2014 do 4. 4. 2016, ko je bil tožnik za polovični delovni čas zaposlen v družbi (je imel torej delovnopravni status), za polovični delovni čas pa je imel status zavarovanca po 1. odstavku 50. člena ZSDP-1. Po navedenem določilu je imel kot eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. S tem je imel na podlagi 7. odstavka 50. člena ZSDP-1 pri delodajalcu pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu je do polne delovne obveznosti zagotavljala plačilo socialnih prispevkov od sorazmernega dela minimalne plače. V navedenem spornem obdobju je torej tožnik imel delovnopravni status (kar vključuje tudi status zavarovanca po posebnih predpisih) za polovični delovni čas, za polovični delovni čas pa le status zavarovanca (zaradi plačevanja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je imel tudi za to obdobje priznano zavarovalno dobo za polni delovni čas). Delovnopravni status je torej širši pojem (obsega več pravic in obveznosti) od statusa zavarovanca. Zato tožnik za obdobje, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu oziroma, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, utemeljeno uveljavlja pravico do vzpostavitve delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00002224
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 24, 24/1, 24/1-1, 35. URS člen 67. ZMZPP člen 50, 50/2, 95, 97, 101. ZIZ člen 266, 266/2. ZOPNI člen 1, 2, 3, 7, 7/2, 9, 26, 34, 34/1, 48, 48/1, 48/2, 54, 54/1, 54/2, 4/3. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1, 1/2. ZSKZDČEU-1 člen 210. ZPP člen 57.
premoženje nezakonitega izvora - premoženje v tujini - odvzem premoženja nezakonitega izvora - vrnitveni zahtevek - začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I - pristojnost po legi nepremičnine
Uredba Bruselj I se na podlagi 1. točke prvega člena uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa dejanj pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Spori iz ZOPNI niso civilni ali gospodarski spori, kot jih opredeljuje Uredba Bruselj I, ker je njihov temelj v izvajanju državne oblasti, ko država zaradi javnopravnega varstva preko civilnih sankcij izreka ukrepe, s katerimi posega v lastninsko pravico toženca, ki je pridobil premoženje na nezakonit način.
Tožba iz ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za reipersekutorni oziroma vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo, kar dodatno potrjuje, da pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebnopravni predpisi. Glede na opisano naravo spora je uporaba Uredbe Bruselj I v sporih iz ZOPNI izključena.
Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje (ali opraviti to dejanje pravočasno) in da ima sporazum o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen Obligacijskega zakonika).
Dogovor o pogodbeni kazni, ki bi zapadla, preden bi do kršitve sploh prišlo, je v nasprotju z namenom pogodbene kazni in ga zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.
OZ člen 10, 131, 131/2, 150. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5. ZPP člen 180, 180/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - varno delovno okolje - opustitev delodajalca - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - objektivna odgovornost - imetnik nevarne stvari - padec delavca
Kriterij za presojo protipravnosti je, ali je bil škodni dogodek objektivno predvidljiva posledica delodajalčevega ravnanja. Pod pojem objektivno predvidljive posledice ne spadajo le običajne in najpogostejše posledice, ampak tudi manj verjetne, vendar le, če jih je bilo ob znanju in veščinah, ki se pričakujejo za določenega strokovnjaka, mogoče predvideti v času spornega ravnanja. Kateri so bili potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, se presoja glede na okoliščine konkretnega primera.
Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po ZPol v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa pogojev iz 27. in 29. člena ZPIZ-2. Zato je potrebno njegov zahtevek za izplačilo 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine zavrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003145
KZ-1 člen 135, 135/1, 141, 141/1. ZKP člen 234, 234/2, 373, 386.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - dokazna ocena - kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - način storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - obseg preizkusa pritožbe - zaslišanje oškodovanca kot priče
Prav ima pritožba, da pri obravnavanem kaznivem dejanju objekt varstva ni lastnina, temveč varovanje zasebnosti osebe, ki uporablja stanovanje za bivanje in kamor spusti osebe, ki jim to dovoli. Vendar pa pritožba spregleda, da je kazenskopravni pojem stanovanja nekoliko širši kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Zajema namreč tudi druge podobne prostore, v katerih posameznik stalno ali začasno prebiva in v katerih pričakuje svojo zasebnost. Zato je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje v storitveni in opustitveni obliki, saj je najprej z aktivnim ravnanjem neupravičeno vstopil v stanovanjsko hišo oškodovanca, za kar je že imel izrecno predhodno prepoved, nato pa neupravičeno vstopil še v stanovanje oškodovanke, nato pa se kljub zahtevam obeh oškodovancev, da hišo zapusti, iz hiše ni odstranil, ampak je to storil šele, ko se je za odhod sam odločil.
ZGD-1 člen 105, 118, 425, 426. OZ člen 393, 393/3, 406.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - premoženje izbrisane družbe - delitev premoženja družbe - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - solidarnost upnikov - aktivna stvarna legitimacija
V konkretnem primeru ZGD-1 (niti drug zakon) solidarnosti ne določa, nista pa se zanjo dogovorila niti družbenika. Tožnik zato lahko zahteva le plačilo svojega dela terjatve (premoženja izbrisane družbe). Ker se družbenika nista dogovorila drugače, se terjatev do toženca med njiju deli na enaka dela (tretji odstavek 393. člena OZ). Tožnik je torej aktivno (stvarno) legitimiran le za polovico vtoževane terjatve.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 39a, 202, 339, 391, 394.. ZPol člen 87, 87/1.. ZPIZ-2B člen 7.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev za upokojitev
Glede na prvi odstavek 39.a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji določeni v 27. in 28. členu ZPIZ-2. Tožnik pogojev po omenjenih dveh določbah ne izpolnjuje. Izpolnjevanje pogojev po določbi 399. člena ZPIZ-2 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena ZPol, pa ne pomeni, da tožnik izpolnjuje pogoje po določbah splošnega zakona, temveč izpolnjuje pogoje za upokojitev po določbah posebnega predpisa, in sicer po določbah Zakona o policiji. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugih zadevah se glede na 39.a člen pravica do starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogoja za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, tj. po 27. členu ZPIZ-2, kot splošnem predpisu, ne more priznati.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - tožba za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti s tožbenim zahtevkom ni mogoče zahtevati že zato, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizrabljen tedenski počitek - misija - premožensjka škoda - davki in prispevki - bruto neto
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanje listin - zakonski znaki - opis dejanja
Opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe, v katerem se obdolženemu očita, "da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo s tem, da je 14.6.2016 policistu na PP Izola v zvezi s predhodnim postopkom kot voznikom v cestnem prometu izročil vozniško dovoljenje Republike Kosovo na njegovo ime, serijska številka 1172212618, izdan 17.10.2014 kot veljavno vozniško dovoljenje, ki pa je v celoti ponarejeno in ne izvira od izdajatelja", vsebuje konkretizacijo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po tretjem odstavku 251. člena KZ-1.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 146/1-6, 147, 147-4, 156, 156/1, 156/2, 156/3, 157, 157/7. OZ člen 198. ZASP-B člen 17. - tarifna številka II, II/2, II/2-7.
aktivna legitimacija - avtorsko nadomestilo - višina avtorske odmene - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - glasbena dela - veljaven pravni temelj - davek na dodano vrednost (DDV)
Tožeči stranki je bilo izdano dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe v primeru javne priobčitve neodrskih glasbenih del (male glasbene pravice), vključno s kabelsko retransmisijo.
Veljavo skupnega sporazuma ima tarifa, vsebovana v Pravilniku 1998, ki se zato obravnava kot veljavni skupni sporazum.
Res je Ustavno sodišče RS razveljavilo prvi odstavek II. poglavja tarife Pravilnika 1998, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo presplošna. V ostalem delu II. poglavja (drugi in zadnji odstavek) pa je tarifa ostala v veljavi, torej tudi v delu, ko določa "minimalen" avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 0,175 EUR (prej 42 SIT) po naročniku mesečno. Tarifa (ki ima položaj veljavnega skupnega sporazuma) torej obstaja in nanj(o) so sodišča vezana.
Pravilnik 1998 v 7. točki drugega odstavka II. poglavja ni v nasprotju z ZASP. Gre za primerno veljavno tarifo, ki je uporabna.
Obseg prikrajšanja na strani tožeče stranke in s tem višina obogatitve na strani tožene, je tako odvisna od tega, ali je bil od (čeprav neplačanega) zneska nadomestila odveden DDV. To pomeni, da bi morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunala in ga državi tudi plačala, pa ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001243
SPZ člen 96.
kupna pogodba - povračilo vlaganj - povrnitev vlaganj v nepremičnino - nedobroverni posestnik - nedobroverna posest nepremičnine - potrebni in koristni stroški - stroški zaradi olepšave stvari - objektivni in subjektivni kriteriji
Ker je bila tožnica nedobroverna posestnica, objektivni kriterij koristnosti (ki se kaže v povečanju vrednosti) ne zadošča, ampak morajo biti stroški za lastnika osebno koristni. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri menjavi talne obloga zgolj za strošek, ki je nastal zaradi olepšanja stvari oziroma lastnega zadovoljstva tožnice, ki pa ga toženec, saj je bila tožnica nedobroverna posestnica, ni dolžan vračati.
umik zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - zahteva za povrnitev stroškov - vezanost na zahtevek stranke
Iz izjave tožeče stranke o umiku tožbe v tej zadevi ni razvidno, da tožbo umika, ker je v pravdi vtoževana terjatev v celoti poplačana. Zato sodišče prve stopnje v prvem odstavku 158. člena ZPP ni imelo podlage, da tožeči stranki ne bi naložilo plačila stroškov postopka. Vendar pa je odločitev kljub temu zmotna. Pritožnica namreč pravilno opozarja, da toženec ni nikoli zahteval povrnitve stroškov postopka. Sodišče pa lahko v pravdnem postopku sodi le v mejah zahtevkov strank, zato za izpodbijano stroškovno odločitev ni imelo podlage in je treba pritožbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava ugoditi ter razveljaviti odločitev, da je dolžna tožeča stranka povrniti tožencu stroške postopka.
odpravnina - delovno pravna kontinuiteta - nov prevzemnik
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožnica s prejšnjim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto slaščičar, s toženko pa za delovno mesto slaščičarka, da je pri obeh delodajalcih opravljala enaka opravila, predvsem pa ves čas brez prekinitev na isti lokaciji in z istimi sodelavci. Glede pogojev, po katerih se v skladu s 73. členom ZDR šteje, da gre za prenos podjetja oziroma spremembo delodajalca v smislu 73. člena ZDR, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so podani pogoji v smislu določbe 73. člena ZDR, ki sledi Direktivi 2001/23/ES o zbliževanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, dela podjetij ali obratov, da je tožena stranka ohranila svojo identiteto, saj je nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji delodajalec tožnice. Prevzela je namreč bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnico, prevzela je stranke s.p.-ja, proizvodnja pa se je nadaljevala brez prekinitve, v istih poslovnih prostorih in z istimi osnovnimi sredstvi. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR.
Glede na to, da so ugotovljeni objektivni kriteriji, zaradi katerih je potrebno šteti, da je šlo za prenos podjetja, tudi ni odločilno, če bi tožnica pri toženki opravljala drugačno delo kot pri delodajalcu prenosniku. Bistveno je, da je bila tožnica skupaj z večino ostalih delavcev pri delodajalcu prenosniku prevzeta k toženi stranki, in da tudi v primeru, če bi pri novem delodajalcu opravljala drugačno delo, to ne bi vplivalo na samo spremembo delodajalca oziroma, prenos dela podjetja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - zakonski znaki goljufije - opis dejanja
Navedba zgolj abstraktnega zakonskega znaka v smislu namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist ne zadostuje. Državni tožniki tudi ne more biti v nikakršno korist sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 222/2003 z dne 21.10.2004, ko povzema vsebino jedra, saj je že iz izreka, ki mu sledi, povsem jasno kakšno premoženjsko korist si je v tisti zadevi obsojeni nameraval pridobiti, medtem, ko iz opisa dejanskega stanja v obravnavani zadevi to ni razvidno. Seveda bi se dalo sklepati, da se je obtoženi želel izogniti plačilu carinskih dajatev, oziroma, da bi bila v tem korist, ki jo je zasledoval, vendar bi se mu to moralo očitati, pa se mu ne.