Z izpodbijano odločbo tožena stranka ob reševanju tožnikove pritožbe ni odmerila davka, temveč zgolj presojala zakonitost prvostopne odmerne odločbe. Dejstvo, da je bila izdana po več kot petih letih po izdaji prvostopne odločbe, nima nikakršnega vpliva na eventualno zastaranje že realizirane pravice do odmere davka. Davek od dobička za leto 1994 je bil tožniku dejansko odmerjen z odločbo organa prve stopnje. Ugovor zastaranja pravice do odmere bi bil zaradi poteka petletnega zastaralnega roka upoštevan le v primeru, če bi tožena stranka, drugače kot v konkretnem primeru, s svojo odločbo v smislu 16. člena ZDavP davek tudi dejansko odmerila.
Glede na to, da sta v obravnavanem primeru tako tožnik kot njegova bivša žena v napovedi za odmero dohodnine za leto 2000 uveljavljala posebno olajšavo za vse tri vzdrževane mladoletne otroke, sta oba organa, tako prvostopni kot drugostopni, pravilno zaključila, da se zavezanca nista mogla sporazumeti, kdo izmed njiju bo uveljavljal pravico do posebne olajšave in vsakemu od njiju priznala polovico kot sorazmerni del olajšave. Zakon sicer ne odgovori na vprašanje, kaj predstavlja sorazmeren del olajšave, in kako se le-ta določa, vendar je praksa sprejela stališče, da glede na to, da v veliki večini primerov sploh ni mogoče natančno ugotoviti višine sredstev, ki jih posamezni zavezanec dejansko nameni za vzdrževanje otroka, sorazmerni del predstavlja polovica olajšave za vsakega zavezanca, če seveda preživninski prispevki vsakega presegajo višino zneska priznane olajšave.
davki - dolgovni seznam - prisilna izterjava - članarina
Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da vsebuje izvršilne naslove za vse obveznosti, razen za obveznost plačila članarine Obrtni zbornici, za katero zgolj navaja mesec nastanka obveznosti in datum izvršljivosti. Tako opredeljen izvršilni naslov, pa po presoji sodišča ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu določbe 1. odstavka 44. člena ZDavP, po kateri izvršilni naslov predstavlja odločbo o odmeri, ugotovitveno odločbo o neobračunani oziroma premalo obračunani dajatvi ali obračun dajatve, torej odločbo ali obračun, ki bi dajatev določal (v določenem znesku).
ZDoh člen 16, 18, 15, 15/1, 15/1-4, 16, 18, 15, 15/1, 15/1-4. ZDavP člen 114. ZUS člen 59/1.
davek od osebnih prejemkov
Zato, da se ji obračuna in naloži v plačilo davek od osebnih prejemkov. Ni bistveno, da tožnica ni prejela denarja v fizični obliki. Njen prejemek je v zmanjšanju obveznosti za vračilo. Tožnik kot izplačevalec pa je dolžan, skladno s 114. členom Zakona o davčnem postopku, obračunati in plačati davek po odbitku tudi, če osebnega prejemka ali drugega dohodka ne izplača v denarju.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV
Pogoj za odbitek DDV je račun, ki mora vsebovati vse podatke iz 34. člena ZDDV. Ker so bili računi, navedeni v zapisniku o inšpekcijskem pregledu pomanjkljivi v smislu navedenega člena (večinoma manjka naziv in davčna številka kupca), zato niso izpolnjeni vsi pogoji za odbitek DDV. Zahtevani podatki morajo biti razvidni iz računa kot tiste listine, ki v postopku odbijanja DDV predstavljajo enega izmed pogojev za odbitek vstopnega DDV.
davčni dolg - prisilna izterjava davčnega dolga - članarina za obrtno-podjetniško zbornico slovenije
Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da vsebuje izvršilne naslove za vse obveznosti, razen za obveznost plačila članarine Obrtni zbornici, za katero zgolj navaja mesec nastanka obveznosti in datum izvršljivosti. Tako opredeljen izvršilni naslov, pa po presoji sodišča ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu določbe 1. odstavka 44. člena ZDavP, po kateri izvršilni naslov predstavlja odločbo o odmeri, ugotovitveno odločbo o neobračunani oziroma premalo obračunani dajatvi ali obračun dajatve, torej odločbo ali obračun, ki bi dajatev določal (v določenem znesku).
Osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga je v vsakem obravnavanem primeru posebej ugotovljen podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Po mnenju sodišča višina zajamčene plače, ki je z Zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih določena kot tisti minimalni znesek, ki še varuje materialno in socialno varnost delavcev in s tem zagotavlja vsaj minimalno socialno varnost, predstavlja ustrezno objektivno merilo za odločanje tudi pri odpisu davčnega dolga. Po presoji sodišča se s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja, kajti plačilo sodnih taks ne predstavlja obveznosti, ki bi mesečno bremenila tožnikove prihodke, pač pa gre samo za enkratno bremenitev njegovih prihodkov, pridobljenih v daljšem časovnem obdobju.
Podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi je izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori v zvezi s pravnomočnostjo izvršilnega naslova, saj je v obravnavanem primeru postala odločba o odmeri davka izvršljiva s potekom paricijskega roka, saj pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve, na kar je bila tožeča stranka opozorjena v izreku odločbe, ki se izvršuje.
S tem, ko je prvostopni organ izdal odločbo in z njo odločil o vseh zahtevkih stranke, niso več podani pogoji za izdajo začasne odločbe iz 221. člena ZUP.
sprejem v državljanstvo - izredna naturalizacija - pridobitev državljanstva
Po določbi 13. člena ZDRS lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo oseba, ki je že stara 18 let, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in podobnih razlogov. Ta določba omogoča sprejem v državljanstvo, čeprav tuj državljan ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena ZDRS, torej gre za izredno naturalizacijo, ki je opravičena zaradi koristi, ki jih bo država s sprejemom osebe z državljanstvom tuje države v državljanstvo pridobila na katerem od pomembnih področij ali pa je taka naturalizacija opravičena zaradi nacionalnega interesa ali zaradi podobnih razlogov. Obstoj teh razlogov predhodno ugotovi Vlada. Vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da tožnik svoje prošnje za sprejem v državljanstvo ni vložil na podlagi 13. člena ZDRS niti je ni utemeljeval na nobeni drugi določbi ZDRS. Tožena stranka pa tožnika ni pozvala, da v določenem roku dopolni svojo vlogo in navede relevantne razloge za sprejem v državljanstvo, temveč je njegovo vlogo na podlagi 13. člena ZDRS posredovala Vladi, ki je podala mnenje, da ne obstaja interes Republike Slovenije za tožnikov sprejem v državljanstvo.
Po določbi 5. člena ZUP/86 morajo organi pri odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, ob tem pa skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji po zakonu gredo (14. člen). Tožnik v vlogi za sprejem v državljanstvo RS torej ni navedel relevantnih razlogov oziroma koristi, ki bi jo pridobila država z njegovim sprejemom v državljanstvo. Zato je bila nepopolna in nesposobna za obravnavanje po določbi 13. člena ZDRS oziroma katerikoli drugi določbi in bi zato tožena stranka morala zahtevati njeno dopolnitev v smislu 68. člena ZUP/86. Ker tožena stranka od tožnika ni zahtevala dopolnitve vloge, v predloženem upravnem spisu pa se tudi ne nahaja mnenje pristojnega resornega organa, kar je lahko podlaga za odločitev Vlade RS o obstoju razlogov iz 1. odstavka 13. člena ZDRS, sodišče ugotavlja, da tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ravnala po pravilih postopka.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 1, 1/1.
napredovanje v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v nazive iz leta 1996 je že v 1. odstavku 1. člena določal, da v posamezni naziv napredujejo "organizatorji izobraževanja", sprememba 1. člena Pravilnika, ki je začela veljati 7. 11. 2002, je dodala nov drugi odstavek, ki pa samo pojasnjuje izraz "organizator izobraževanja" v smislu tega Pravilnika.
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na kopije naročil za kooperante in naredila zaključek, da iz njih izhaja, da tožnik prejema naročila za izdelavo različnih kovinskih izdelkov od družbe AAA, d. o. o.. Tožena stranka je zato upravičeno sledila tudi zaključku organa prve stopnje, da tožnik opravlja obrtno dejavnost brez predpisanih dovoljenj in brez priglasitve pri pristojnem organu.
Ob upoštevanju 4. odstavka 27. člena ZGJS nadzorni svet tožene stranke ni pristojen za reševanje ugovorov, kar smiselno pomeni spor v zvezi z imenovanjem. Sodišče je tožbo tožnika sprejelo kot pravočasno, ker bi tožniku zaradi napačne razlage ZGJS s strani tožene stranke bilo drugače onemogočeno sodno varstvo, ki ga določa 4. odstavek 27. člena ZGJS in s tem tudi kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave).
S 1. 7. 2000 je pričel veljati Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00, v nadaljevanju: ZUOPP), z dnevom njegove uveljavitve pa je prenehal veljati Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list RS, št. 19/76) in 123. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, v nadaljevanju: ZSV). Tako je z uveljavitvijo ZUOPP prenehalo veljati določilo 123. člena ZSV, po katerem so o razvrščanju in napotitvi v organizacijo za usposabljanje po Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76) odločali centri za socialno delo (1. odstavek 123. člena). To pomeni, da s 1. 7. 2000 centri za socialno delo niso bili več pristojni za odločanje o razvrščanju in napotitvi, Center za socialno delo A-B pa je o napotitvi odločil s svojo dopolnilno odločbo dne .... Določila ZUOPP tudi ne predvidevajo ob prenehanju veljavnosti 123. člena ZSV kakšne izjeme oziroma ne določajo ničesar v zvezi s postopki v teku, zato je po presoji sodišča dopolnilno odločbo z dne ... izdal nepristojen organ.
ZUP člen 164. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 10.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Prosta presoja dokazov ne pomeni nevezanega samovoljnega ocenjevanja, ampak je potrebno presojo dokazov utemeljiti v obrazložitvi odločbe. Navesti je potrebno ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na podlagi katerih so posamezna dejstva dokazana. Pri napredovanju v nazive Pravilnik o napredovanju v nazive ne določa, da na primer učitelj matematike ne more opravljati drugega dela, dela, ki ni vezano na delovno mesto učitelja matematike.
5. odstavek 8. člena ZZdrl tudi določa, da inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe. Sklepa organa prve stopnje tako ni podpisala upravičena oseba, to je zdravstveni inšpektor, ki ima pooblastila po ZZdrl, ampak višja svetovalka v zdravstvenem inšpektoratu organa prve stopnje, zato je sodišče tožbi ugodilo.
Na podlagi 4. odstavka 28. člena ZZdrl ima tako le zdravstveni inšpektor pooblastila po citiranem zakonu in lahko ukrepa kot je to določeno v 4. poglavju ZZdrl. Ker v tem upravnem postopku odločbe organa prve stopnje ni podpisala upravičena oseba, to je zdravstveni inšpektor, ki ima vsa pooblastila po določilih ZZdrl, ampak višja svetovalka v zdravstvenem inšpektoratu, je sodišče tožbi ugodilo.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - ovira
Po presoji sodišča je določbo 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen treba razlagati tako, da (ob izpolnjenih še ostalih pogojih te določbe) varuje le izvajalce tistih dejavnosti s področja družbenih dejavnosti, ki so zaradi svoje posebne narave opredeljene kot javna služba, torej dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter jih je zaradi javnega interesa treba (s strani države ali lokalne skupnosti) trajno in nemoteno zagotavljati. Po presoji sodišča določbe 25. člena ZDen niso pravilno uporabljene, če se pred vrnitvijo nepremičnine ne prične s postopkom ugotavljanja njenih vrednosti v času podržavljenja in v času vračanja, kar šele je podlaga upravičencu, da si v primeru bistveno povečane vrednosti lahko izbere obliko denacionalizacije (2. odstavek) ter podlaga za dogovarjanje in sporazumevanje upravičenca z zavezancem oziroma najemojemalcem o odškodnini iz naslova povečane vrednosti. Odločitev o odškodnini iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine, ki se vrača, pa lahko organ, če se upravičenec in zavezanec oziroma najemojemalec o tem ne sporazumejo, pusti za kasnejše odločanje (6. odstavek 25. člena ZDen).
Po presoji sodišča pa tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila napotilom sodišča v sobi, tožnika ni dodatno podrobneje zaslišala v zvezi z zatrjevanim preganjanjem zaradi svojega političnega prepričanja, svoje narodnostne pripadnosti in verske opredelitve. Pri preganjanju zaradi političnega prepričanja tožena stranka ni upoštevala izpovedbe tožnika glede njegove izpovedbe o tem, da je bil njegov oče več mesecev zaprt, prav tako pa tožena stranka ni preverila ali je bil tožnik preganjan zaradi svoje narodnostne pripadnosti in verske opredelitve oziroma ali je obstajal oziroma ali obstaja strah tožnika, da bi bil zaradi teh dveh razlogov tudi preganjan. V izpodbijani odločbi je tožena stranka ugotavljala stanje v Srbiji in Črni gori, pri tem je preučila poročila, ki pa so iz leta 2000 in 2001, le poročilo Mednarodne krizne skupine ima datum 18. 3. 2003. Sodišče zato ugotavlja, da tožena stranka ni pridobila najnovejših in aktualnih poročil o stanju v izvorni državi v prvi polovici leta 2003. Po tem, ko bo tožena stranka ugotovila razloge, zakaj tožnik uveljavlja zaščito po 2. odstavku 1. člena ZAzil (2. alinea 2. odstavka 29. člena ZAzil), bo morala navesti dejstva in razloge, ki so jo vodili k sprejetju njene ponovne odločitve.
begunec - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - druga svetovna vojna
Dejanski status žrtve vojnega nasilja iz te odločbe je povezan z vzročno zvezo med nasilnim dejanjem okupatorskih sil, ki osebo zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselijo, oziroma z nasilnim dejanjem požiga, porušenja ali izropanja njihovega doma od okupatorja ali njegovega sodelavca, v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 ter najmanj trimesečno trajanje tega ukrepa. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni podana vzročna zveza med tožnikovim odhodom od doma in povračilnim ukrepom ali nasilnim dejanjem okupatorja ali njegovih sodelavcev.