CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00037440
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. OZ-UPB1 člen 215, 223. PZ-UPB2 člen 507, 516, 518. ZPP-UPB3 člen 163, 163/7.
nakladnica - prevozna pogodba - dogovor o pristojnosti sodišča - ladijski prevoz blaga - poseben sklep o stroških - pristojnost slovenskega sodišča
V obravnavni zadevi je tožena stranka (ladjar) na podlagi prevozne pogodbe, sklenjene s pošiljateljem blaga, opravila prevoz blaga, v zvezi s katerim je izdala nakladnico, ki vsebuje klavzulo o pristojnosti sodišča v Franciji za odločanje o vseh sporih, ki izvirajo iz te prevozne pogodbe. Razmerje med pravdnima strankama pa ni osnovno razmerje iz prevozne pogodbe, sklenjene med pošiljateljem in prevoznikom, temveč temelji na nakladnici, ki je vrednostni papir. Odločilno za presojo v sporu med pravdnima strankama je torej zgolj vprašanje, ali veljavno sklenjen pisni dogovor o pristojnosti iz nakladnice zavezuje tudi tožečo stranko kot prejemnika blaga in upravičenca iz vrednostnega papirja.
Iz nakladnice, ki je vrednostni papir, izhajajo določene pravice in obveznosti, ki se prenašajo na njenega vsakokratnega zakonitega imetnika. Navedeno izhaja že iz splošnih pravil o vrednostnih papirjih (215. in 223. člen Obligacijskega zakonika - OZ), kot tudi specialnih pravil PZ, ki veljajo za nakladnico v ladijskem prevozu, kot je bil opravljen v konkretnem primeru. PZ v 507. členu tako določa, da pisni pogoji prevozne pogodbe in splošni ladjarjevi pogoji zavezujejo upravičenega imetnika nakladnice, ki ni naročnik, v primeru, če se nakladnica izrecno sklicuje nanje.
nepogodbena odškodninska odgovornost - zavarovanje odgovornosti lastnika plovila - skrbnost dobrega gospodarja - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Po definiciji iz 745. člena Pomorskega zakonika (PZ) v zvezi z določbo 744. člena istega zakona je šlo za plovbno nezgodo ("trčenje ladij"), za katero se uporabljajo določbe PZ in ne splošne določbe Obligacijskega zakonika (OZ). Po določbi 746. člena PZ za škodo, ki nastane v takih primerih, odgovarja ladja (njen lastnik), za katero se dokaže, da je škoda povzročena po njeni krivdi. V primerih iz 752. člena PZ (naključje, višja sila ali če vzroka ni mogoče ugotoviti) škodo trpi oškodovanec. Povedano pomeni, da ni objektivne odgovornosti in da je dokazno breme za krivdo na oškodovancu.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00030083
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 25.. PZ-UPB2 člen 535.. OZ-UPB1 člen 535.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - nakladnica - dogovor o izključni pristojnosti - dopustna pritožbena novota
Izključna pristojnost na podlagi dogovora o pristojnosti se delno razlikuje od izključne pristojnosti po določbah 24. člena Uredbe prav po tem, da lahko stranki dogovor spremenita. To lahko storita tudi s konkludentim ravnanjem, med ostalim tako, da se tožena stranka kljub temu, da tožba ni bila vložena pred sodiščem dogovorjene pristojnosti, spusti v pravdanje. V predmetni zadevi pa tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, zato ni mogoče ugotoviti, da bi se spustila v pravdanje. Če je tako, ugovor pristojnosti slovenskega sodišča zaradi izključne pristojnosti sodišča druge države, podan šele v pritožbi zoper zamudno sodbo, ni prepozen in ga je treba obravnavati.
SPZ člen 133. PZ člen 207, 207/1, 207/3, 208/1, 208/2, 208/3, 208/4, 208/6, 213, 214, 215, 216, 221. Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (2008) člen 7.
vpisnik čolnov - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - pravni učinek vpisa v register - zastavna pravica na premičninah - zastavna pravica na plovilu - učinek vpisa zastavne pravice na čolnu v vpisnik čolnov - konstitutiven učinek vpisa - publicitetni učinek vpisa - načelo zaupanja v podatke javne knjige - varstvo zastavnega upnika pred nevpisanim lastnikom čolna
Že z opredelitvijo registra (v njegovem okviru pa Vpisnika čolnov) kot javne knjige, ki omogoča vsaki zainteresirani osebi vpogled v podatke, ki se v register vpisujejo in dolžnost organa, pristojnega za vodenje registra, da osebi, ki to zahteva, izda potrdilo o stanju vpisov v vpisniku, ki je javna listina, je publicitetni učinek vpisov v register, ki je v tem, da za v registru objavljeni podatek ve vsakdo in učinkuje proti vsem, evidenten. Še najbolj jasno se odraža v določbi šestega odstavka 208. člena PZ, po kateri dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra. V navedeni določbi je publicitetni učinek vpisa določenega podatka v register nadgrajen z načelom zaupanja v register kot javno knjigo, katerega vsebina je varovanje tistega, ki pridobi pravice v zaupanju v register proti pravicam tretjih, ki niso bile vpisane v register.
Zmotno je pritožbeno stališče, da se publicitetno načelo ne nanaša na vse v Vpisnik čolnov vpisane pravice, pač pa le na podatke o identiteti čolna in njegove tehnične značilnosti in zato služi le namenom javnega evidentiranja premičnin, ker PZ nima določb o tem, kako stvarne pravice na čolnih nastanejo. Nobene podlage ni, da bi se podatki, ki se vpisujejo v Vpisnik čolnov, glede njihovih publicitetnih učinkov selektivno obravnavali tako, da bi imeli podatki, vpisani v list A publicitetni učinek, podatki, vpisani v list B in v list C pa takega učinka ne bi imeli, saj so za varstvo pravnega prometa pomembni prav vsi v Vpisnik čolnov vpisani podatki.
Namen uporabe letala, kot je določen v zavarovalni pogodbi, je identificiran kot zavarovalni primer, za katerega mora tožena stranka izplačati, zavarovalnino. Škoda je dejansko nastala v primeru, ki ne predstavlja zavarovanega rizika. Ne gre torej za izključitveni razlog, opredeljen v splošnih pogojih, ki bi izključeval odgovornost zavarovalnice, pač pa za riziko, ki s pogodbo ni bil zavarovan.
V konkretnem primeru je ladjar sestavil obe nakladnici po pisnih podatkih naročnika (odpremnika), pri čemer pa iz nakladnic izhaja, da navedbe o teži, kvaliteti, količini, opisu, označbi, številu in vrednosti blaga niso ladjarjeve ter da ta za take opise in podrobnosti ni odgovoren (14. točka Splošnih prevoznih pogojev). Nakladanje, zlaganje, tehtanje in štetje opravi namreč odpremnik tovora in je zato za pravilnost teh podatkov tudi odgovoren. To je z vidika ladjarjeve odgovornosti tudi povsem razumno, saj je ladjar sprejel zapečaten in zaprt zabojnik in zato tudi ni mogel preverjati stanja tovora v tem zaprtem zabojniku. Te preverbe (četudi bi sumil, da podatki naročitelja niso točni ali pravilni) pa ladjar glede na določbe Splošnih prevoznih pogojev in pogodbene klavzule, ki so vnesene na čelni strani nakladnice, niti ni bil dolžan opraviti.
Ta pravna stališča, to je, da se ladjar s pogodbenimi klavzulami (splošnimi prevoznimi pogoji) razbremeni svoje odgovornosti glede nakladanja, zlaganja, tehtanja, štetja blaga in preverbe kvalitete blaga (ker to opravi odpremnik - naročnik, ki ladji dostavi s plombo zaprt zabojnik), so usklajena s sodobno pomorsko pravno doktrino in sodno prakso.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007671
PZ člen 32, 41.. ZFPPIPP člen 248.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - pristaniška infrastruktura - odpoved najemne pogodbe v stečaju - stečajna masa - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POMORSKO PRAVO
VSL0081342
PZ člen 435, 444, 658, 658/1. OZ člen 349.
pogodba o prevozu blaga po morju – zastaranje – trditveno breme
Za odločitev o ugovoru zastaranja kot ugovoru materialnega prava mora imeti sodišče na razpolago dejstva, ki takšno presojo omogočajo. Ta dejstva pa bi morala zatrjevati tožena in ne tožeča stranka. Ona je namreč ugovarjala krajši zastaralni rok kot pri običajnih gospodarskih pogodbah.
Mednarodna konvencija o začasni ustavitvi ladij člen 1, 3, 3/4, 8, 8/2.
PZ člen 841, 948, 948/1.
začasna zaustavitev ladje - pomorska terjatev - odgovornost za terjatev, povezano z ladjo - zakupno razmerje z lastnikom ladje
Šele v primeru, da ima upnik terjatev (v zvezi z ladjo) do lastnika ladje ali do zakupnika ladje ali do druge odgovorne osebe, ki ni registriran lastnik ladje ali, kot določa PZ v 948. členu, do osebnih dolžnikov lahko uspe z zaustavitvijo ladje zavarovati svojo terjatev. Samo terjatve, ki so jih povzročile zgoraj navedene osebe, oziroma ki so nastale v zvezi z njihovim delovanjem, so lahko pomorske terjatve v smislu PZ in Konvencije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – POMORSKO PRAVO
VSL0064286
OZ člen 807. PZ člen 659.
pogodba o trgovskem zastopanju – agencijska pogodba – pogodba o pomorski agenciji – odstopni stroški – splošni pogoji
Tožeča stranka je vedela, da tožena stranka pri sklepanju pogodb med ladijskim prevoznikom družbo P. C. kot naročiteljem in tretjimi osebami zastopa družbo P. C., torej da sklepa z njo pogodbo v imenu in za račun svojega naročitelja. Takšno razmerje je zato treba šteti kot agencijsko pogodbo, ki se v pomorskem pravu obravnava po pravilih, ki veljajo za pogodbo o pomorski agenciji.
POMORSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003789
PZ člen 838, 838/2, 953, 953/2. ZIZ člen 9, 9/1, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/3.
sklep o naložitvi plačila predujma – vzdrževanje posadke – posledice neplačila predujma – pravica do pritožbe
Pri posledicah neupoštevanja odločitve sodišča o naložitvi plačila predujma so pomembne razlike: če v pravdnem postopku predujem ni plačan, se pravdno dejanje (npr. predlagani dokaz) ne izvede, vendar pa se postopek lahko (vsebinsko) vseeno zaključi. Če pa v izvršilnem postopku oz. v postopku zavarovanja predujem za stroške izvršilnih dejanj ni plačan, sodišče ustavi izvršbo (2. odst. 38. čl. ZIZ). Glede na to bi bilo treba v zvezi s sklepom o naložitvi plačila predujma upoštevati 1. odst. 9. čl. ZIZ.
lastninska pravica na čolnu - izbris vknjižbe - pristojnost za vodenje ladijskega registra - zaznamba spora
V predmetni zadevi ne gre zgolj za vpis oz. izbris lastninske pravice na čolnu. Tožeča stranka namreč s to tožbo zatrjuje, da so bile z vknjižbo na toženo stranko kršene njene vpisne pravice in zaradi navedenega zahteva vrnitev v prejšnje knjižno stanje.
Uredba o ratifikaciji Mednarodne konvencije o začasnem zaustavljanju morskih ladij člen 8.
zaustavitev ladje
Po stališču pritožbenega sodišča to dejansko pomeni, da je lahko ladja iz države nečlanice zaustavljena za vsako pomorsko terjatev, ki je navedena v konvenciji in se v takem primeru uporabijo v celoti določila konvencije. Domače pravo pa se uporabi le v primeru, kadar se ladja iz države nečlanice zaustavlja tudi za terjatve, za katere se sme po našem nacionalnem pravu, pa to niso pomorske terjatve.
zastavna pravica na ladji - sporazum strank - stvarna pristojnost
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi sicer pravilno, nepravilno pa je stališče sodišča, da je za odločanje o upnikovem predlogu pristojen upravni organ, da torej reševanje te zadeve ni v sodni pristojnosti. Da dejansko ta zadeva spada v sodno pristojnost je več kot jasno razvidno iz določb 941. do 944. čl. Pomorskega zakonika (PZ).
Kdo je "plovbni agent" v plovbnem agencijskem poslu, opredeljuje 680. čl. Zakona o pomorski in notranji plovbi (Ur. l. SFRJ, št. 22/77 s spremembami, v nadaljevanju ZPNP). Tako se po pogodbi o plovbnem agencijskem poslu plovbni agent zavezuje, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in na račun naročitelja opravljal plovbne agencijske posle. Ti so definirani v 682. čl. ZPNP kot posli v zvezi s pomaganjem, posredovanjem in zastopanjem, ki se nanašajo na plovbo in izkoriščanje ladij.
Pobotu zaradi te njegove bistvene značilnosti seveda ni moč pripisati pomena plačila, kot to zmotno meni pritožnik. :
objektivna odgovornost - jamčevanje za napake - pooblastilo
Pri pomorski pogodbi o popravilu ladje je zakonsko določena objektivna odgovornost podjemnika za opravljena popravila iz naslova jamčevanja za napake. Svoje odgovornosti se ta lahko razbremeni le, če dokaže, da so pomanjkljivosti nastale zato, ker je ravnal po naročnikovi zahtevi, vendar ga je hkrati opozoril na možnosti nastanka škodljivih posledic, ki bi jih ob dolžni skrbnosti lahko predvidel. Podjemnik je izkazal, da je nadzornika (inšpektorja) opozoril na možnost nastanka škodljivih posledic, ker pa Pomorski zakonik (PZ) nadzorniku ne daje pooblastil za zastopanje ladjarja, bi moralo prvostopenjsko sodišče še ugotoviti, ali je imel nadzornik posebno pooblastilo za zastopanje ladjarja.
Ko uveljavlja naročnik prevoza terjatev iz naslova škode na ladijskem tovoru, gre za zahtevek iz naslova kršitve prevozne pogodbe; in ker gre pri tem za terjatev v zvezi z ladjo po 4. točki 3. odst. 877. člena ZPNP, je v zavarovanje le-te mogoče izdati začasno odredbo z zaustavitvijo ladje.
ZPNP člen 867, 867/5, 979, 980, 988, 988/3, 867, 867/5, 979, 980, 988, 988/3. ZIP člen 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32, 32/1, 32/2, 32/3.
začasna odredba v pomorskem pravu - prepoved izplutja - stroški priveza - izvršilni stroški - plačilo predujma
Začasne odredbe o prepovedi obremenitve, odtujitve in izplutja ladje iz akvatorija marine kot specializirane vrste luke oz. pristanišča ni mogoče izvršiti drugače, kot da ladja ostane na privezu, stroški priveza pa predstavljajo izvršilne stroške, ki jih najprej plača upnik in za katere mora dati predujem v roku, ki mu ga določi sodišče (1. in 2. odst. 32. čl. v zv. z 244. čl. ZIP in 5. odst. 867. čl. ZPNP). Če upnik v tem roku ne da predujma za izvršilne stroške, sodišče postopek ustavi (3. odst. 32. čl. ZIP).
terjatev člana posadke iz delovnega razmerja - zakonita zastavna pravica na ladji - razmerja z mednarodnim elementom - odkazano pravo
Terjatev člana posadke iz delovnega razmerja na ladji je po Zakonu o pomorski in notranji plovbi (ZPNP) zavarovana z zakonito zastavno pravico na ladji (2. tč. 1. odst. 216. čl. ZPNP), vendar pa je treba obstoj tega privilegija presojati po pravu države, katere zastavo ladja vije (2. tč. 1. odst. 996. čl. ZPNP).
Če pomorska terjatev ne bremeni zaustavljene ladje, ampak neko drugo ladjo, osebni dolžnik terjatve pa ni lastnik zaustavljene ladje, se ta ladja ne more zaustaviti z začasno odredbo z zaustavitvijo ladje.