CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00087604
OZ člen 21, 21/1, 22, 28, 28/3, 51. ZUreP-1 člen 85. Odlok o predkupni pravici Občine Šentrupert na nepremičninah (2008) člen 1. ZUreP-2 člen 189. ZPP člen 184, 184/1, 341. URS člen 22, 23.
zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - predkupna pravica občine - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - zavezujoča izjava - dolžnost sklenitve kupoprodajne pogodbe - odklonitev podpisa - veljavnost sprejema ponudbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - dejstva, ki utemeljijo nastanek pogodbe - nastanek pogodbe ex lege - veljaven zavezovalni pravni posel - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Če je bila pogodba sklenjena s tožnikovim prejemom toženkinega sprejema ponudbe, tožnik s tožbo ne more zahtevati ponovne sklenitve pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), temveč lahko zahteva (le) izpolnitev že sklenjene pogodbe.
Ker se hkrati s postavitvijo sklepčnega zahtevka ne bi spremenila niti cilj pravde niti predmet njenega obravnavanja, je tožniku pred zavrnitvijo zahtevka zaradi njegove nesklepčnosti treba dati možnost za njegovo popravo.
izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - zamuda roka
Sklicevanje upnikov, da je nevložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pripisati naključju, ki se jim je pripetilo, ker se utemeljeno pričakovali, da bo njihova terjatev v naslednjem letu poplačana, saj sta dolžnika plačevala mesečne obroke še skoraj celo leto po izdanem sklepu o ustavitvi izvršbe, ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev postopka v prejšnje stanje.
dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika - povrnitev stroškov začasnega zastopnika - predlog za dopolnitev sodbe - zavrnitev predloga - uspeh v pravdi - dolžnost plačila - začasni zastopnik
Stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov, saj gre za izdatek, ki nastane med postopkom (151. člen ZPP) in se o njih (v nadaljevanju) odloča glede na uspeh v pravdi. Ker pa ti stroški v času izdaje sodbe po višini še niso bili znani, ne morejo biti predmet izdaje dopolnilnega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje v sodbi odločilo o vseh potrebnih zahtevkih, pogoji za izdajo dopolnilne sodbe niso izpolnjeni.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - družinski člani - osebni podatki
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka), v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087122
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIZ člen 192, 192/3. ZPP člen 154, 154/1, 340, 341, 358, 358/1, 358/1-2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje sodnika - kršitev profesionalnih standardov ravnanja - predmet izvršbe - cenitev vrednosti nepremičnine - neusklajenost podatkov - kataster - zemljiška knjiga - ničnost upravnih odločb - izvedenec kot sodnikov pomočnik - pretrganje vzročne zveze - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - ustavnost in zakonitost - odškodninska tožba - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V primeru ugotavljanja odgovornosti države za povzročeno škodo, ki bi jo naj pri opravljanju svojega dela storil državni organ, zlasti pri ugotavljanju kvalificirane protipravnosti njegovega ravnanja, je treba upoštevati naravo dela, v konkretnem primeru je to "sojenje". Protipravnost sodnikovega ravnanja v smislu odškodninskega prava bi tako lahko bila podana le ta takrat, ko je napaka v procesu sojenja posledica kršenja izrecnih določb zakona, kot tudi, če je posledica napake v metodi dela, v pravilih stroke, ki nasprotuje običajnemu načinu opravljanja sodniške službe. Merilo za presojanje protipravnosti ravnanja sodnika je tudi standard dolžnostnega ravnanja, ki se zahteva od določenega človeka (sodnika). Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je tako odločilno, ali je sodnik v konkretnem primeru ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Kar zadeva ravnanje sodnih izvedencev med sodnimi postopki, kamor spadajo cenilci nepremičnin, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da v odškodninsko odgovornost države za delo sodišča ni mogoče šteti tudi delovanja sodnih izvedencev in cenilcev. Ko je govora o škodi, ki jo povzroči država, jo dejansko povzročijo državni organi, zato sodišče kot državni organ predstavlja sodnik, ki ima v državi funkcijo sojenja.
Ko je izvedenec imenovan za delo v konkretnem sodnem postopku, mu tako teorija kot sodna praksa priznavata položaj specifičnega pomočnika sodišča. Vendar pa ga tak položaj, v katerem ima sodni izvedenec lahko tudi dokaj aktivno vlogo, še ne izenačuje s sodnikom oziroma njegovo delo ni tako neločljivo povezano s sodnikovim, da bi šlo dejansko za sodnikovo delovanje in s tem za delo sodišča oziroma države.
oporočna dedinja - sklep o dedovanju - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - sprememba obsega zapuščine - popravni sklep o dedovanju - popravni sklep o obsegu zapuščine - skupna lastnina
Izpodbijani popravni sklep v pisnih pomotah predstavlja izvedbo tehnične narave potrebne zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Dedič lahko deduje tisto premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Ne more pridobiti več pravic, kot jih je imel pred tem zapustnik. S sklepom o dedovanju pritožnica ni učinkovito pridobila lastninskih upravičenj na nepremičnini do celote, saj več pravic, kot jih ima zapustnik, ne more dobiti. Ravno pritožnica ima interes za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bo tako realizirana lastninska pravica z vpisom v zemljiški knjigi na nepremičnini zapustnika, s sklepom o dedovanju pa tega ne bi mogla, saj bi zemljiškoknjižno stanje zaradi nemožnosti vpisa (zaradi neprimerne podlage) ostalo nespremenjeno in bi morala kvečjemu sama sprožiti drug ustrezen postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087748
OZ člen 300, 300/1, 302. ZNP-1 člen 40, 42, 203, 207, 209, 210. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 341, 350, 365, 365/1, 365/1-2.
sodni depozit - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - upniška zamuda - pogoji za sodni depozit - stopnja verjetnosti - hiter postopek - upniško dolžniško razmerje - pravilna uporaba materialnega prava - stroški pritožbenega postopka - smiselna uporaba določb
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sklep o prekinitvi postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Ker je bil zoper tožnico začet postopek zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo in še ni bil zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi pravdnega postopka pravilna (3. točka prvega odstavka 206. člena ZPP.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu po določbah 154. člena ZPP.
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-2. URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - delno zavrženje tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
nagrada in stroški odvetnika - potrebni stroški postopka - utemeljene okoliščine - svobodna izbira odvetnika
Sodišče prve stopnje je tožniku materialnopravno zmotno priznalo potne stroške za prihod na sodišče in stroške urnine za odsotnost iz pisarne za pooblaščenca, ki si ga je tožnik izbral zunaj okrožja sodišča prve stopnje. Ustaljena je sodna praksa, da ti stroški ne gredo stranki samodejno in v vseh primerih, temveč le, kadar to utemeljujejo okoliščine primera. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v odgovoru na pritožbo ni navedel nobene okoliščine, ki bi utemeljevala izbiro odvetnika zunaj okrožja sodišča (npr. bližina tožnikovemu bivališču, predhodno sodelovanje z odvetnikom, ki upravičuje posebno zaupanje med njima).
ZPP člen 3, 3/3, 191, 191/2, 316, 338, 338/3, 339, 339/2, 339/2-7, 428. SPZ člen 33, 33/1, 34.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - stranski intervenient - pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - sodba na podlagi pripoznave - omejeni pritožbeni razlogi
V primeru, ko tožena stranka zahtevek pripozna, sodišče ni upravičeno, pa tudi dolžno ne, presojati, ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljeno uveljavljan.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - zavrženje dela tožbe - pomanjkanje pravnega interesa
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
Odločitev o stroških postopka je v takšnem primeru odvisna od odgovora na vprašanje, ali je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. V tem sporu gre smiselno za izpolnitev tožbenega zahtevka.
Obstoj delovnega razmerja v razmerju do vključitve tožnika v zdravstveno zavarovanje za nazaj predstavlja predhodno vprašanje ter gre v zvezi s tem za obnovitveni razlog po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.
ZD člen 163, 214, 214/2. ZDKG člen 7, 7/2, 8. ZKZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delni sklep o dedovanju - vsebina sklepa - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - prepoved drobitve zaščitenih kmetij - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža v denarju - sklep o dedovanju - razglasitev dedičev - nujni dedni delež - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Konkurenco izpolnjevanja zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije je treba vedno presojati v luči namena ZDKG, ki je ravno v tem, da se prepreči drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oz. kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, oz. da se ta dovoli le v izjemnih primerih, ko (zagotovo) nihče ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prevzemnika.
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 324, 324/4, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229. URS člen 15.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delno zavrženje tožbe - pravni interes - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - začasna nezmožnost za delo delavca
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP). Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato neutemeljen.
Zahtevek kot ga je priznalo sodišče prve stopnje ni nedopusten zahtevek in zato tudi pripoznava začasne nezmožnosti za delo ne more biti nedopustna. Tako ne gre za nedopustno razpolaganje strank in sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/1-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - pomanjkanje pravnega interesa - zavženje tožbe
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 324, 324/5, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delno zavrženje tožbe - neizkazanost pravnega interesa - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - začasna nezmožnost za delo
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
Zahtevek ni nedopusten zahtevek in zato tudi pripoznava začasne nezmožnosti za delo ne more biti nedopustna. Tako ne gre za nedopustno razpolaganje strank in sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker sodišče pri sodbi na podlagi pripoznave ne ugotavlja dejstev in opravi preizkus le po tretjem odstavku 3. člena ZPP ter tudi ne uporabi materialnega prava, je obrazložitev sodišča prve stopnje v sodbi zadostna (peti odstavek 324. člena ZPP).
Tožnik je tožbo kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se tožba lahko vloži v roku 30 dni na Delovno in socialno sodišče, le-to vložil po poteku tega roka.