Glede presoje sporne pogodbene določbe kot pogodbeno dogovorjene odškodnine je treba opozoriti, da je razlaga pogodbe pravno vprašanje. Vrhovno sodišče je v zvezi s pogodbami izoblikovalo razmejitveni kriterij, da gre pri ugotavljanju prave (dejanske) pogodbene volje za dejansko vprašanje, medtem ko gre pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe za pravno vprašanje (za uporabo pogodbenega materialnega prava). Spornemu pogodbenemu določilu bi bilo tako moč pripisati pomen dogovorjenega načina izračuna pozitivnega pogodbenega interesa mandatarja, kar je lahko predmet pogodbene avtonomije. Zato dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (to je odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ in spada v prosto urejanje obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Glede presoje dopustnosti spornega dogovora pa je potrebno opozoriti na spoštovanje temeljnega načela odškodninskega prava, in sicer, da odškodnina škode ne sme presegati. Mandatar zaradi razdrtja pogodbe namreč ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Zato je pogodbeno določilo, ki določa, da mora naročitelj v primeru njegovega predčasnega odstopa od pogodbe mandatarju plačati vse dogovorjene pavšalne zneske do konca dogovorjenega obdobja, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, v kolikor pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
Glede ugotavljanja obsega škode tožnica v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, s katerimi bi utemeljila, da bi ji nastala škoda v uveljavljani višini, niti konkretnih navedb o višini nastale ji škode. Zato na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je tožničin zahtevek nesklepčen. Tožničina trditvena podlaga je šla tekom celotnega postopka zgolj v smer navajanja trditev glede sklenjenega dogovora in avtonomije pogodbenih strank, ne pa v substanciranje popolnega in jasnega navajanja dejstev v smer izkazovanja nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje je zato pravilna, vendar iz drugačnih materialnopravnih razlogov.
Sodišče prve stopnje v tej pravdi ne bo odločalo o uporabnini po 82. členu EZ-1, temveč o koristi, katere plačilo tožeča stranka zahteva v tej pravdi. S tem pa ne bo poseženo v regulacijo agencije po določbah 116. in 119. člena EZ-1, niti ne bo poseglo v njen pravni položaj in pooblastila, ki jih ima po EZ-1 oziroma ZOEE.
Osebam, ki niso stranke postopka, je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes. Upravičenega interesa po drugem odstavku 150. člena ZPP pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom po prvem odstavku 199. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083433
SPZ člen 8, 18, 92, 96. OZ člen 198. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5, 342/5-4. EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-7, 480. ZOEE člen 4, 4/1, 4/1-12, 73.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba transformatorske postaje - neupravičena obogatitev - upravna zadeva - pristojnost sodišča - pravni položaj nedobrovernega posestnika - transformatorska postaja - infrastrukturni objekt - prodaja poslovne celote - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - neprava stvarna služnost - nevpisana služnost - dobrovernost kupca - varstvo kupca nepremičnine - vrnitveni zahtevek - načelo superficies solo cedit
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu.
Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
ZDR-1 člen 33, 35, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. URS člen 22. ZPP člen 226, 226/1, 226/3.
pravica delavca do zagovora - neizvedba zagovora - pisna seznanitev - vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor - denarno povračilo namesto reintegracije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dokazni predlog - pridobitev listine - poizvedbe sodišča - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Zaradi kršitve drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, saj toženka ni tožnika predhodno pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovora. Opustitev zagovora pomeni izjemo, ki jo je treba razlagati restriktivno.
Toženka ni niti trdila niti dokazala, da je kakršnekoli poizvedbe sama neuspešno opravila. Ker ni zadostila svojemu bremenu iz tretjega odstavka 226. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti poizvedb namesto nje.
neupravičena obogatitev - kondikcija - vinjeta - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ker je prikrajšanje na strani upnika ena od predpostavk za utemeljenost kondikcijskega zahtevka, ki morajo biti izpolnjene kumulativno (poleg prikrašanja so predpostavke še neobstoj temelja izpolnitve, obogatitev na strani pridobitelja in medsebojna vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanjem), je zahtevek neutemeljen že zato, ker tožnika z ugotovljenim izpolnitvenim ravnanjem nista bila prikrajšana, kakor je povsem pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.
služnostna pravica hoje in vožnje - neizvrševanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - dejansko izvrševanje služnosti - vidnost izvrševanja služnosti - zastaranje služnosti - prenehanje služnosti zaradi zastaranja - prenehanje služnosti na podlagi zakona - potrebnost in koristnost služnosti - odločanje o stroških pravdnega postopka - tožba in nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - povrnitev pritožbenih stroškov - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo - vrednost spornega predmeta ob združitvi zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavo - skupna vrednost spornega predmeta - nagrada pooblaščenca - odmera nagrade
Določbo druge alineje 223. člena SPZ, ki ureja zastaranje služnosti, koristnosti za gospodujoče zemljišče (za razliko od 222. člena SPZ) ne opredeljuje kot pogoja, zaradi katerega zastaranje služnosti ne bi bilo mogoče.
Pri vprašanju zastaranja služnosti je bistveno, ali je služnostni upravičenec služnost dejansko izvrševal. Za ugotovitev tega je pomembno, ali je bilo izvrševanje služnosti vidno in navzven zaznavno.
Ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo, se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 47, 47/1, 47a.
stroški sodnega izvedenca - povečanje nagrade - posebni primeri
Sodišče prve stopnje je samo označilo primer kot nujen in določilo rok 60 dni za izdelavo izvedenskega mnenja, ki ga izvedenka ni prekoračila, zato neutemeljeno ni priznalo 100 % povečanja plačila v znesku 1.254,00 EUR iz razloga, da rok 60 dni za izdelavo izvedenskega mnenja ni tako kratek, da bi bili izpolnjeni pogoji za povečanje nagrade za 100 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00082729
DZ člen 189, 197. ZZZDR člen 132. ZPP člen 224.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - zvišanje preživnine - odpoved pravici do zvišanja preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - povečane potrebe otroka - starost otroka - višina dohodkov - skrb za otroka - ugotavljanje potreb - formalna dokazana pravila - porazdelitev preživninskega bremena - začetek obveznosti za plačilo preživnine - poravnava zapadlih obveznosti
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča, ki ga je našlo v določbi 197. člena DZ. Ta omogoča, da se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določena preživnina, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Preživnino se določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sprememba enega od pravno relevantnih dejavnikov pa lahko poruši omenjeno ravnovesje. V tem primeru zakon dopušča poseg v že določeno preživnino in s tem v izvršilni naslov. Spremembo preživnine utemeljujejo le bistveno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
Sodišče je v obravnavanem primeru takšne okoliščine ugotovilo. Povečanje potreb otrok, višji dohodek očeta in skrb še za enega otroka ter odsotnost stikov med očetom in predlagateljema utemeljujejo ugotovitev o bistveno spremenjenih okoliščinah.
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih bruto zneskov.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 19.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Predlagatelj je umaknil predlog, pri čemer ni navajal, da je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka.
Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja ZDSS-1, če pa sledni določenega vprašanja ne ureja, se uporabljajo določbe ZPP (19. člen ZDSS-1) in ne ZNP.
odločanje o stikih z otrokom - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - kršitev temeljnih procesnih pravic
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljne postopkovne pravice, saj je v pretežnem delu sledilo navedbam predlagateljice o neprimerni vzgoji nasprotnega udeleženca, brez da bi udeleženca postopka zaslišalo ali se vsaj izreklo v zvezi z njegovim dokaznim predlogom za zaslišanje, pri tem pa tudi ni navedlo, zakaj ni sledilo mnenju CSD, ki ga je sicer v obrazložitvi sklepa korektno povzelo.
stroški postopka - delni uspeh v postopku - delni umik tožbe
Umik tožbe ni bil posledica izpolnitve toženke, zato je pravilna odločitev, da mora tožnica za umaknjeni del zahtevka toženki povrniti stroške postopka. Glede na delež umaknjenega dela zahtevka (44 %) in pavšalne navedbe tožnice ni razumnih, življenjsko sprejemljivih razlogov za odločitev, da bi morala toženka tožnici povrniti celotne stroške postopka. Tožnica prav tako neutemeljeno navaja, da je s svojim zahtevkom uspela po temelju, saj je tožbo delno umaknila zaradi neutemeljenosti zahtevka, tudi sicer pa ni podlage za odmero stroškov posebej glede na uspeh po temelju in posebej po višini.
DZ člen 157, 160, 160/1, 171, 171/4. URS člen 23, 25.
skrbništvo za otroka - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - kršitev pravice do izjave v postopku - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Skrbništvo za otroke v primerih, ko so njihovi starši živi in izražajo voljo, da bi za njih skrbeli, je lahko samo posledica izreka ukrepa za varstvo koristi otroka, v katerem sodišče staršem prepove izvajanje posameznih upravičenj. Ko sodišče omeji skrb staršev, pa otroka postavi pod skrbništvo v obsegu, v katerem je omejilo upravičenja staršev, in imenuje skrbnika (četrti odstavek 171. člena DZ).
Zavrnitev tožnikovega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja že v tej fazi postopka v nasprotju s prepričanjem pritožbe ni mogoča, tudi v kolikor bi se v nadaljevanju predmetnega postopka izkazalo, da tožnik več ni lastnik spornih nepremičnin do idealne polovice. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, tožbeni zahtevek v delu, o katerem je odločeno z izpodbijano delno sodbo, predstavlja izbrisno tožbo iz 243. člena ZZK-1. Ta tožba pa je usmerjena zgolj v izbris zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice pri spornih nepremičninah na ime toženke do idealne polovice, ki pa, z ozirom, da je Darilna pogodba iz leta 2012 nična, v nobenem primeru, četudi toženki lastninska pravica v tem obsegu pripada na drugi dejanski in pravni podlagi, ne more ostati v veljavi.
Z ozirom, da sta bila Darilna pogodba in Sporazum med pravdnima strankama sklenjena izključno z namenom izognitve poplačila tožnikovega davčnega dolga, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bil nagib (namen) za sklenitev spornih pravnih poslov za pravdni stranki tako pomemben, da je že prerasel v pravno podlago (kavzo) sklenjenih pogodb. V kolikor pravdni stranki ne bi hoteli preprečiti poplačila davčnega dolga, spornih pravnih poslov namreč gotovo ne bi sklenili. Sklepanje pravnih poslov zgolj z namenom izigravanja upnikov je v nasprotju tako z moralnimi načeli, kot tudi s prisilnimi predpisi.
Če je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko sodišče sicer v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki. Ni pa takšna odločitev nujna, kar velja predvsem v primerih, ko sta nepošteni obe pogodbeni stranki. Takšen primer je tudi obravnavani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODZ - STVARNO PRAVO
VSL00082736
ODZ paragraf 1, 1/3. SPZ člen 271, 271/2. ZVNDL člen 5. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 8. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 3, 12, 29, 29/4, 34, 34/1, 36. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6, 6/2. ZPP člen 285.
izročitev nepremičnine v posest - izročitev dela stavbe v posest - plačilo uporabnine - zaplemba premoženja - družbena lastnina - nacionalizacija dela nepremičnine - kupoprodajna pogodba za nepremičnino - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - prehod lastninske pravice - načelo superficies solo cedit - prodaja tujega deleža na nepremični - nepremičnina, na kateri ni mogoče pridobiti lastninske pravice - lastninska pravica več oseb - stavbna pravica - pomanjkanje stvarne legitimacije - sodba presenečenja - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - materialno procesno vodstvo - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - opozorilo nasprotne stranke
Z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 se je pravica uporabe, ki jo je imela Občina A. na stavbi 212, stoječi na parceli 277/2, po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico. 1. 1. 2003, ko je stopil v veljavo SPZ, sta imeli tako lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na stavbi različni osebi. Zemljišče parc. št. 277/2 je bilo v lasti pravnih prednikov tožnika, stavba na njej pa je bila v lasti Občine A. Za tak primer pa je SPZ, da bi omogočil nadaljevanje v prejšnjem sistemu nastalih razmerij, v drugem odstavku 271. člena uzakonil nastanek stavbne pravice.
ZIZ člen 266, 266/4. ZPP člen 57, 57/1, 365, 365-3.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - predlog za zavarovanje terjatve - krajevna pristojnost sodišča - nepristojnost sodišča - ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu - pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - izključna krajevna pristojnost - postopek zavarovanja - izbrisna tožba
Ker sodišče prve stopnje ni krajevno pristojno za sojenje o glavni stvari, ni pristojno niti za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00084445
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 481, 481/1, 481/1-1, 481/2, 483, 483-6. ZFPPIPP člen 323, 323/2, 323/3, 328, 328/2, 329, 329/5, 331, 342, 342/5, 344, 344/1, 347, 347/1, 347/2, 347/3. ZUreP-2 člen 200. ZZK-1 člen 112, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. OZ člen 510. ZUreP-3 člen 205, 205/4, 210.
zloraba stečajnega postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - restriktivna razlaga - zlonamernost - predkupna pravica - predkupni upravičenec - sklenitev najemne pogodbe - ustanovitev predkupne pravice - soglasje stečajnega sodišča - uveljavljanje predkupne pravice - pogodbena predkupna pravica - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - načini prodaje - nezavezujoče zbiranje ponudb - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - vpis v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vknjižbe - izbrisna tožba - ničnost prodajne pogodbe, sklenjene med tretjimi osebami - neveljavnost vknjižbe - prepoved prometa z nepremičnino - varstvo javnega interesa - razlastitveni postopek - zaznamba razlastitvenega postopka - funkcionalna pristojnost sodišča - gospodarski spor - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - standard obrazloženosti sodne odločbe
Institut zlorabe stečajnega postopka kot izjema od originarne pridobitve lastninske pravice brez možnosti izpodbijanja se je razvil v sodni praksi predvsem v primerih, ko so s prodajo v stečaju oškodovali lastnika - ko se je torej prodajala tuja stvar ali stvar, ki je izven pravnega prometa (npr. pripadajoče zemljišče, izvenknjižna lastninska pravica ...). Gre za že obstoječe pravno varovane pravice. V tem primeru pa ne gre za to, ampak za to, da tožnica ni mogla kupiti nepremičnin po ceni, ki jo je sama ponudila, zaradi uveljavljanja (v stečajnem postopku ustanovljene) predkupne pravice s strani toženke, ki naj bi jo ta pridobila neupravičeno.
Samo dejstvo, da je toženka z ustanovitvijo najemne pogodbe predlagala tudi ustanovitev predkupne pravice oz. je najem pogojevala s predkupno pravico, še ne utemeljuje zlorabe stečajnega postopka, še manj, da bi upravitelj in toženka k temu pristopila z namenom izigravanja oz. oškodovanja tožnice.
V konkretnem primeru, ko je predkupno pravico (s soglasjem stečajnega sodišča) ustanovil stečajni upravitelj med stečajnim postopkom in ve za njen obstoj ter je dolžan povabiti upravičenca v postopek prodaje, je neutemeljeno sklicevanje, da nevpisane predkupne pravice upravitelj ne bi smel upoštevati pri prodaji nepremičnin.
Tudi če bi držalo stališče pritožnice, da gre za gospodarski spor, bi šlo pri tem kvečjemu za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj so pravila postopka v gospodarskem sporu v primerjavi s pravili rednega civilnega postopka strožja.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - dokazovanje - dokazna ocena - dejansko stanje - odgovornost delodajalca - navodila nadrejenega
Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, na podlagi katere je zaključilo, da je podana odgovornost tožene stranke za delovno nezgodo, temelji na pravilno izvedenem dokaznem postopku, dokazna ocena pa je logična in prepričljiva ter jo je mogoče preizkusiti.
Manjkajočih navedb o tem, kdaj je bila projektna dokumentacija izdelana, potrjena in predana toženi stranki, ni mogoče nadomestiti z dokaznim predlogom za zaslišanje stranke. Dokaz z zaslišanjem strank ni namenjen temu, da se navedejo nova dejstva, pač pa temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki sta jih stranki že zatrjevali.