BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082225
ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 180. ZPSVIKOB člen 9. ZPSVIKOB-1 člen 6, 48, 48/1.
odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - podrejene obveznice - varstvo oškodovanca - imetnik podrejenih obveznic - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojno sodišče - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - sprememba zakonodaje - oblikovanje tožbenega zahtevka - vsebina sodnega varstva - razveljavitev sklepa
Sklepčne tožbe, torej take tožbe, iz katere bi izhajala utemeljenost zahtevka po ZPSVIKOB-1, do katerega uveljavitve je prišlo po vložitvi tožbe, tožnica še ni mogla oblikovati, saj ji še ni bilo omogočeno, da se izjavi glede zakonskih sprememb.
V dani situaciji, ko tožnica ob vložitvi tožbe še ni mogla oceniti svojega pravnega položaja, ker zakonodaja, na podlagi katere se bo (morebiti) odločalo o njenem zahtevku, še niti ni bila sprejeta, bi lahko preuranjena ali pretoga uporaba procesnih določb glede pristojnosti sodišča v določenih situacijah pomenila celo nesorazmerno omejitev ustavno in konvencijsko varovane pravice do dostopa do sodišča.
Po ureditvi odškodninskega varstva z ZPSVIKOB-1 je treba tožnici, ki je tožbo vložila pred uveljavitvijo tega zakona, sprva dati možnost, da tožbo oblikuje v skladu z novo zakonodajo in da morebiti prilagodi tudi zahtevek. Šele, ko ji bo dana možnost, da v tožbi skladno s 180. členom ZPP natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga po uveljavitvi nove zakonodaje zahteva, bo možno na zatrjevana dejstva vezati nastop (številnih) pravnih posledic, tudi glede pristojnosti.
nedovoljena sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - delni umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi - načelo venire contra factum proprium - interes za vložitev pravnega sredstva - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pravica do meritorne odločitve - izrek odločbe - vodenje pravdnega postopka - sklep procesnega vodstva - prepoved odločanja o isti stvari - prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama
Tožnik, ki je pred izdajo sklepa o (ne)dopustnosti spremembe tožbe umaknil tožbo glede povečanega tožbenega zahtevka, za svoj procesni manever ni potreboval soglasja tožencev. Ker se toženca še nista spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, namreč njunega položaja ni varovalo pravilo iz 188. člena ZPP, da se za dopustnost (delnega) umika tožbe zahteva soglasje toženca. Poleg tega je izjava tožencev o nestrinjanju z umikom tožbe glede povečanega tožbenega zahtevka nasprotna njuni predhodni izjavi o nasprotovanju spremembi tožbe (venire contra factum proprium), kar je šteti za nepošteno izvrševanje (procesnih) pravic, ki ne more uživati sodnega varstva.
ZNP-1 člen 108. ZPP člen 18, 70, 70/6, 247. ZSV člen 86. ZUP člen 38.
mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izločitev strokovnega sodelavca - pristojnost za odločanje
Glede na to, da v zadevi II N 77/2023 nasprotni udeleženki (strokovni delavki CSD) nista odločali o pravicah in obveznostih strank, temveč sta podali strokovno mnenje, ki je primerljivo z mnenjem sodnega izvedenca, je treba za odločanje o njuni izločitvi smiselno uporabiti določbo 247. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) o izločitvi izvedencev. To pa pomeni, da za odločanje o izločitvi strokovnih delavk CSD, ki sta v sodnem postopku za varstvo koristi otrok (II N 77/2023) pripravili strokovno mnenje, ni pristojen odločati CSD, temveč sodišče (četrti odstavek 247. člena ZPP).
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - nevložitev odgovora na tožbo - opozorilo na pravne posledice - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi - predložitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - sodbe ni mogoče preizkusiti
V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo tožene stranke obravnavati kot celoto, kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati zoperstavljanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave po 453.a členu ZPP. V obravnavani zadevi, ko je toženec v obrazloženem ugovoru zanikal svojo obveznost do tožnika v vtoževanem znesku, z navedbo, da mu je delo in pa magnetni lovilec ter regulator plačal ter predložil potrdilo o zatrjevanem plačilu in elektronsko pismo tožniku, ne moremo šteti, da se zahtevku ni upiral.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00082518
ZPP člen 285.
pogodba o poslovnem sodelovanju - denarni vložek - izpolnitev dogovora - dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Tožnik pravilno navaja, da je bilo dokazno breme o namenski porabi denarja na tožencu. Materialno dokazno breme za tožbene trditve je bilo na tožniku, na tožencu pa procesno dokazno breme, da dokaže izpolnitev dogovora. V sodni praksi je jasno zavzeto stališče, da ko tožnik zatrjuje negativno dejstvo, toženec pa istočasno izpolnitev svoje obveznosti, je dokazno breme na tožencu.
Ni naloga sodišča, da stranko seznani z vsemi možnimi relevantnimi dokaznimi predlogi. Takšno postopanje sodišča bi bilo pretirano v korist ene stranke in pristransko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082714
ZIZ člen 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273. ZPP člen 7, 180, 180/3, 212. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
kršitev pravice do izjave - pravica do učinkovite obrambe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - restriktiven pristop - kriterij nujnosti - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - grozeča škoda - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - razlaga zakona v smislu določb direktive - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - valutno tveganje - konverzija - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - pravica do sodnega varstva - glavnica - upoštevanje obresti - odplačevanje kredita - obroki kredita - premoženjski položaj - življenjski standard
Pravica do vlaganja predlogov za izvršbo predstavlja del ustavne pravice do sodnega varstva, ki jo lahko omejita zgolj ustava ali zakon. Ob tehtanju ustavne pravice tožnika do zasebne lastnine ter njegove pravice kot potrošnika ter na drugi strani pravice toženke do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima tožnik v primeru morebitnega izvršilnega postopka na podlagi izdane začasne odredbe možnost ugovora, ki ga ščiti pred morebitno zlorabo teh institutov s strani toženke.
V fazi zavarovanja terjatve je treba upoštevati le evrsko glavnico brez obrestnega dela, ostalo pa bo predmet odločanja o obsegu morebitnega vrnitvenega zahtevka.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082640
OZ člen 179, 179/1, 179/2.
plačilo odškodnine - otrok kot oškodovanec - več poškodb iz istega škodnega dogodka - odmera denarne odškodnine - višina denarne odškodnine - poškodbe nog - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - sodna praksa - revalorizacija plačane odškodnine - stroški pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna RS - stroški izvedenca - delni uspeh v pravdi - pobotanje pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je v premajhni meri upoštevalo, da gre za mladoletnega otroka. Tožnik je bil v času odločanja star slabih 15 let, pred njim pa je praktično vse življenje in ga bo ugotovljena omejitev ovirala ne le pri njegovih športnih aktivnostih, pač pa tudi eventualno pri zaposlitvi, pri delu doma.
Tožnik je imel odobreno brezplačno pravno pomoč za stroške, vezane s sodnim izvedencem in ne za celotno zastopanje. Sodišče prve stopnje je zato zmotno odločilo, da je toženka dolžna vse odmerjene pravdne stroške tožnika povrniti namesto tožniku v korist proračuna RS.
Ker po (pritožbeno neizpodbijanih) ugotovitvah sodišča prve stopnje dedič sodne takse za pritožbo z dne 21. 8. 2023, naložene s plačilnim nalogom, ni plačal (tožnik v pritožbi niti ne trdi, da bi jo), njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil pravnomočno zavrnjen, zaradi česar niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je zaključek sodišča prve stopnje, da dedičevo pritožbo šteje za umaknjeno, glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP, pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00082066
URS člen 26. OZ člen 168, 169. ZPP člen 7, 184, 184/2, 212.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - nezakonito delo organov - inšpekcijski organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - obstoj škode - povrnitev premoženjske škode - obseg povrnitve škode - višina škode - izguba premoženjske koristi - izguba pričakovane premoženjske koristi - poslovni obrat - nepremičnina - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - škoda zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku - naprave in oprema - nezmožnost opravljanja dejavnosti - intelektualna lastnina - izgubljeni dobiček - pričakovani dobiček - sprememba tožbe - vmesna sodba - pravnomočna sodba o podlagi terjatve - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - zavrnitev tožbenega zahtevka po pravnomočnosti vmesne sodbe - ugovor neobstoja vzročne zveze - dokazno breme glede višine terjatve - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje - trditvena podlaga
Sodišče lahko kljub pravnomočno izdani odločitvi o podlagi tožbenega zahtevka zavrne tožbeni zahtevek.
Predmet odločanja v obravnavanem postopku je, ali je tožnik z zadostno verjetnostjo izkazal zatrjevano škodo, in ne, ali je ta v vzročni zvezi z ugotovljenim protipravnim ravnanjem, za katerega odgovarja toženka.
Nepremičnino tožnika je v izvršilnem postopku ocenil sodni izvedenec in cenilec po tržni vrednosti na dan 28. 11. 2001 v višini 50.681.611 SIT, kar preračunano znaša 211.490,60 EUR. To ceno kot ustrezno vrednost nepremičnine priznavata obe pravdni stranki. Ker prva in druga javna dražba nista bili uspešni, je bila nepremičnina 26. 8. 2003 prodana na tretji javni dražbi upnici za polovično vrednost 25.340.805 SIT oziroma 105.745,30 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožnikova nepremičnina prodana pod realno vrednostjo ter je bil tožnik zaradi prodaje v izvršilnem postopku oškodovan za razliko med ocenjeno in prodano vrednostjo nepremičnine. Da bi se prikrajšanje tožnika zaradi prodaje po nižji vrednosti odpravilo, mu je dolžna toženka to škodo nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082911
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 628, 628/1. ZIZ člen 257, 257/1. Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 21, 21/3.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe pred iztekom roka - fiksen posel - pogodbeno pravo - nesklepčnost - afirmativna litiskontestacija - pravno obarvana dejstva - možnost preizkusa sodbe - pritožbene novote - protispisnost - predhodna odredba - objektivna nevarnost - prenehanje predhodne odredbe - evropski nalog za zamrznitev bančnih računov
Resnica o tem, kakšne so bile okoliščine, iz katerih je vzniknil spor (kaj se je zares zgodilo), je v sodbi nujno rekonstruirana, v določenem delu sodb pa od teh okoliščin delno ali povsem odstopa (in je torej umetno skonstruirana). S tem ni nujno nič narobe. Pravdni postopek ponuja sredstva, da bi bila navedena rekonstrukcija karseda zanesljiva, vendar zanesljivosti po naravi stvari ne more zagotoviti, sploh pa če svojih procesnih pravic, ki so v tej funkciji dane na voljo strankam, te ne izkoristijo.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je rok izvedbe bistvena sestavina Pogodbe, saj toženka te tožničine trditve ni zanikala in ker je tudi takšno "pravno obarvano" dejstvo lahko predmet priznanja.
Glede na resne, ponavljajoče se in očitno tudi neuspešne pozive za dostavo projektne dokumentacije je bilo s pravnoodločilne časovne perspektive dneva oddaje izjave o odstopu očitno, da bo toženka z izročitvijo celotnega PGD zamudila.
Prenehanja predhodne odredbe v ZIZ ne urejajo zgolj določbe 264. in 265. člena, temveč tudi smiselno, na podlagi 239. člena uporabljena splošna pravila iz prvega in drugega odstavka 76. člena, po katerih "[p]oleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti", in razveljavi vsa opravljena izvršilna dejanja.
Pravilno sodišče prve stopnje povzema tudi stališča pravne teorije in sodne prakse, da so vir pravnoodločilne objektivne nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve lahko tudi dolžnikovo namerno ravnanje, slabo upravljanje, prezadolženost ali resna insolventnost (identično jih je našteval Triva v zgoraj navedenem in nadaljeval seznam še z dolžnikovo boleznijo, ki zmanjšuje njegovo delovno sposobnost, dejstvom, da se zoper njega vodi več kondemnatornih pravd ali izvršb, sicer pa tudi z drugimi dejanji tretjih nasploh).
Posebno zadržanost proti zavarovanju z začasno odredbo z blokado "dolžnikovih" bančnih računov narekuje, da je edini vir nevarnosti za uveljavitev terjatve, ki je bila s pritožbeno še nepreizkušeno sodbo prisojena "upniku", to, da je ta terjatev večja od dolžnikovega premoženja, dolžnik pa sicer posluje dobro. Zgolj verjetna (tj. bolj ali manj zanesljivo ugotovljena) upnikova terjatev bi namreč lahko povzročila zanesljiv dolžnikov propad.
Za primer zavrnitve evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov je zapovedan enostranski ("ex parte") postopek, skladno z naravo tega sredstva zavarovanja, katerega vnaprejšnje razkritje bi lahko spodkopalo njegov namen (nacionalna ureditev izvršbe in zavarovanja je enaka, le brez izrecne določbe o enostranski pritožbi, gl. prvo poved prvega odstavka 45. člena in 239. člen ZIZ).
ZPP člen 14, 394, 394-11. OZ člen 46, 49, 49/3, 1024, 1024/3. KZ-1 člen 211.
predlog za obnovo postopka - obstoj obnovitvenega razloga - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - identično dejansko stanje - kaznivo dejanje goljufije - pogodba o finančnem leasingu - izpolnitev obveznosti iz pogodbe - podpis poroštvene izjave - izpodbijanje izjave - uveljavljanje napak volje - posebna tožba - bistvena zmota poroka - prevara - ugovor ničnosti - ničnost poroštvene izjave - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - uveljavljanje ničnosti - odškodninski zahtevek
Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede obstoja kaznivega dejanja (kar pomeni ugotovitev glede protipravnosti, vzročne zveze med med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice, glede nastanka prepovedane posledice) ter kazenske odgovornosti (to je ugotovitev, da je bil storilec prišteven in da je kriv). Do vezanosti na kazensko obsodilno sodbo v okviru identičnih dejanskih stanj pride le v primeru, ko so dejstva, ki jih mora za nastanek civilnopravne obveznosti ugotoviti pravdno sodišče, enaka kot dejstva, ki jih je bilo treba ugotoviti za odločitev v kazenskem postopku. Uporaba 14. člena ZPP torej narekuje preizkus, ali sploh gre za identično dejansko stanje; torej, ali je ravnanje, ki je predmet pravdnega postopka, obenem resnično tudi podlaga za kazensko obsodilno sodbo.
Tožnica v pritožbi pravilno izpostavlja, da se je v pravdnem postopku (pod opravilno številko VIII Pg 2435/2011) presojala odgovornost toženk za izpolnjevanje obveznosti, ki so izvirale iz pogodb o finančnem leasingu, sklenjenih med tožnico in prvo toženko. Pravilno tudi opozarja, da v kazenskem postopku ni bilo tako. V kazenskem postopku je bilo obravnavano razmerje med drugo toženko in tretjim tožencem. Kot kaznivo je bilo spoznano ravnanje druge toženke v razmerju do tretjega toženca (prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bila A. A. spoznana za krivo kaznivega dejanja goljufije, ki ga je storila s tem, da je B. B. spravila v zmoto, da je podpisal poroštveno izjavo z dne 1. 10. 2009, s katero se je zavezal poravnati obveznosti družbe C. d. o. o. do tožnice, s tem da mu je kot zakonita zastopnica omenjene družbe podala lažne informacije, da gre za financiranje zalog za servisno dejavnost). Po presoji pritožbenega sodišča se tožnica že iz tega razloga utemeljeno upira presoji, da je v konkretnem primeru podan zakonski dejanski stan iz 11. točke 394. člena ZPP.
V odločbi VIII Pg 2435/2011 z dne 27. 5. 2013 se prvostopenjsko sodišče z vprašanjem obstoja napake volje, tj. zmote (46. člen OZ) ali prevare (49. člen OZ), v razmerju med drugo toženko in tretjim tožencem, ni ukvarjalo. Iz omenjene odločbe izhaja, da je presodilo, da sta zmota in prevara razlog za izpodbijanje poroštvene izjave, za kar je treba vložiti posebno tožbo. Zato se do navedb tretjega toženca v smislu ugotavljanja prevare ni opredeljevalo, kar pomeni, da odločba z dne 27. 5. 2013 sploh ne vsebuje ugotovitev, ki bi lahko bile v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. Ne vsebuje npr. ugotovitve, da "druga toženka B. B. ni spravila v zmoto", da "mu ni podala lažnih informacij", ipd. Prvostopenjsko sodišče ni presodilo, da je poroštvena izjava veljavna, ker zmota oziroma prevara ni podana (zahtevku je v razmerju do tretjega toženca ugodilo iz razloga, ker ta v posebnem postopku izjave ni izpodbil in ker v tem postopku ni zatrjeval ugovora ničnosti) in bi bilo zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo v obnovljenem postopku v tem delu treba odločiti drugače. Pri tem je treba izpostaviti, da v pravdnem postopku tretji toženec tudi ni uveljavljal, da je tožnica ob podpisu poroštvene izjave za prevaro vedela ali bi morala vedeti (tako tretji odstavek 49. člen OZ).
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - prekinitev postopka - nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka - zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - nastanek taksne obveznosti
Kadar upnik začne pravdo zaradi uveljavljanja terjatve zoper dolžnika, nad katerim se nato začne stečajni postopek, v katerem je njegova terjatev priznana, predstavljata pravdni in stečajni postopek glede te terjatve celoto. Ker gre za podobno situacijo kot pri pripoznanju tožbenega zahtevka, ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enak učinek kot pozitivna ugotovitvena odločba o obstoju terjatve. Zaradi uspeha v postopku je tožnica upravičena do povračila pravdnih stroškov.
ZPP člen 17, 18. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 26, 26/1. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 11, 11/1, 11/2.
pristojnost sodišča - spor z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pogodbena obveznost - prodajna pogodba - kraj izpolnitve
Kot kraj izpolnitve obveznosti je odločilen kraj, kjer se izpolnjuje karakteristična izpolnitev, pri prodajni pogodbi - izročitev stvari oziroma kraj, kamor so bile dostavljene stvari, v povsem dejanskem smislu. To velja, če se stranke ne dogovorijo drugače.
Pojem pogodbene obveznosti iz 1. točke člena 7 Uredbe se tolmači v širšem smislu, tako da vključuje tudi korekcijske zahtevke po razveljavitvi pogodbe. Sodišče EU je odločilo, da se pojem "pogodbena zadeva" razteza tudi na razmerje, ki vsebuje tesno vez, ki je enaka tisti, ki obstaja med strankami pogodbe v strogem pomenu besede. Tako sem sodijo tudi obveznosti prodajalca blaga glede njegove kakovosti, obveznosti plačila odškodnine zaradi kršitve pogodbe, saj te izhajajo iz same pogodbe, ki sta jo stranki prostovoljno sklenili in so njen sestavni del.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00082282
OZ člen 417, 417/1, 424, 424/1, 424/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odgovornost odstopnika terjatve - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - solidarno poroštvo - razlaga pogodbe - kogentna zakonska določba - ničnost pogodbenega določila
Odstopnik terjatve odgovarja le za njeno izterljivost (424. člen OZ), za katero se morata stranki vselej posebej dogovoriti. V skladu z drugim odstavkom 424. člena OZ se za večjo odgovornost, kot je odgovornost za izterljivost, ni mogoče dogovoriti. Navedena določba je kogentne narave in je stranki z dogovorom ne moreta obiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je določba 2.3. Pogodbe, v kolikor bi jo šteli kot dogovor o solidarnem poroštvu toženke, nična, saj presega z zakonom določeno omejeno odgovornost odstopnika terjatve.
najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - izpraznitev poslovnega prostora - sprememba dejavnosti - nesubstanciran dokaz - informativen dokaz - trditveno breme
Odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov po 28. členu ZPSPP učinkuje od dneva, ko je najemnik prejel odstopno izjavo, za razliko od odpovedi pogodbe po 26. členu ZPSPP, ki jo je treba podati sodno. Izpraznitveni zahtevek je posledica obveznosti najemnika, da najemodajalcu po prenehanju najemnega razmerja izroči poslovne prostore (22. člen ZPSPP).
ZPP člen 108, 180. ZUP člen 23, 23/2, 65, 65/2, 65/5, 67.
vloga - tožba - poprava tožbe - odstop vloge
V konkretnem primeru sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi vlogo, ki jo je odstopilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, štelo za tožbo. Posledično tudi ni bilo podlage za popravo tožbe (saj ni šlo za tožbo) in iz enakih razlogov tudi ne za zavrženje tožbe po 108. členu ZPP. Vložnica se je najprej obrnila na CSD, omenjeni organ pa je zadevo posredoval Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi v spremnem dopisu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navaja, da je na podlagi dopisa mogoče sklepati, da gre za pritožbo. Kot je bilo že pojasnjeno, je potrebno vlogo odstopiti sodišču le, če ni nobenega dvoma o tem, da je za sprejem vloge pristojno sodišče. V tej zadevi pa je dvom obstajal, kar nenazadnje izhaja tudi iz spremnega dopisa. Če je vloga nejasna oziroma nepopolna, pa je organ, ki prejme vlogo, dolžan postopati po določbi 67. člena ZUP, ne pa da vlogo odstopi sodišču.
Tožnik je s tožbo uveljavljal zahtevek za pripravljenost na določnem kraju v skupnem znesku 4.821,00 EUR. Po sprejetih odločitvah Vrhovnega sodišča RS v vsebinsko podobnih zadevah je tožbo umaknil v delu, ki se nanaša na opravljanje nalog na terenu. Toženka je z delnim umikom soglašala ter pri tem predlagala, da sodišče to upošteva pri odmeri pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je sklep o delni ustavitvi postopka sprejelo na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožnik je preostali del tožbe preoblikoval tako, da je vtoževal bruto zneske v skupnem znesku 5.586,94 EUR. Toženka je nato priznala temelj tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je po delnem umiku in preoblikovanju v bruto zneske tožbenemu zahtevku skoraj v celoti ugodilo (razen za nekaj dni teka obresti). Na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je v zadevi treba uporabiti temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov, tj. načelo uspeha glede na izid postopka. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče načeloma uporabi pravilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov strank ali če obstajajo drugi utemeljeni, razumni, življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. Ker je v obravnavani zadevi v stopnji uspeha strank v postopku očitno nesorazmerje in tudi ni drugih okoliščin, ki bi terjale uporabo tega pravila, je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ob upoštevanju prvega odstavka 158. člena ZPP.
dopustitev spremembe tožbe - sklep o stvarni nepristojnosti - konec postopka - dopustnost pritožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka - zvišanje tožbenega zahtevka - smotrnost spremembe tožbe - privilegirana sprememba tožbe - odločba brez razlogov - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Ker je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločitev o dovolitvi spremembe tožbe združilo s sklepom o svoji stvarni nepristojnosti, bi izpodbijani sklep, če bi postal pravnomočen, pomenil konec postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožba, ki je pridružena pritožbi zoper odločitev o stvarni nepristojnosti, je zato dopustna.