nedovoljena pritožba - opravljen pravniški državni izpit
Tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita in ni predložil predloga za dopustitev revizije. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev pritožba ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 227, 227/1, 301, 301/4. ZPP člen 163, 163/1, 207, 207/2.
pravnomočna sodba - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajni postopek - stroškovnik o opravljenih storitvah - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - fikcija - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izdaja odločbe brez obravnavanja - prekinitev postopka zaradi stečaja
Iz podatkov v spisu (kot tudi iz spisa St 0000/2024) je razvidno, da je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila svojo terjatev iz naslova glavnice in obresti na podlagi pravnomočne sodbe z dne 3. 7. 2024, z (naknadno) pravočasno prijavo terjatve v stečajnem postopku pa je poleg glavne terjatve uveljavljala tudi predmetne pravdne stroške (3. točka 60. člena ZFPPIPP). Gre za stroške, ki so bili vsebovani v stroškovniku pooblaščene odvetniške družbe, ki zastopa tožečo stranko, vloženem na glavni obravnavi dne 3. 7. 2024, kar pomeni, da so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, torej ne gre za terjatev za povrnitev stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP niti za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da pravdni stroški, nastali pred začetkom stečaja, predstavljajo terjatev upnika, ki se lahko v stečajnem postopku plača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase, v skladu z načelom koncentracije (227. člen ZFPPIPP).
V skladu z zakonsko fikcijo, uveljavljeno v četrtem odstavku 301. člena ZFPPIPP, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa zgolj o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek namreč postane z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko nedovoljen.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 1. ZPP člen 140, 141, 142, 144, 144/1. ZDR-1 člen 204, 204/3.
ovojnica - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamuda roka - sodno varstvo v delovnem sporu - vročanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker se je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved (tretji odstavek 204. člena ZDR-1) iztekel 8. 5. 2024, je dne 20. 5. 2024 vložena tožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izpraznitev nepremičnin - najemno razmerje - nedopustna stranska intervencija - ugovor tretjega
Priglasitev stranske intervencije kljub morebitnemu izkazanemu pravnemu interesu, v izvršilnem postopku glede na ustaljeno sodno prakso, ni možna. Tretje osebe v izvršilnem postopku lahko svoje pravice oziroma pravne koristi uresničujejo kot udeleženci v okviru procesnih položajev, ki jih izrecno opredeljuje ZIZ (npr. predkupni upravičenec, hipotekarni dolžnik, tretji itd.).
Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ je sodišče dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, za katere je bilo to določeno v sklepu o izročitvi, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino in jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Takšen sklep predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, ne pa tudi zoper tretje osebe (najemniki), ki stanovanje uporabljajo na podlagi veljavne najemne pogodbe. Morebitne tretje osebe, ki živijo v prodani nepremičnini oziroma stanovanju lahko v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku na izročitev nepremičnine uveljavljajo ugovore tretjih oseb. Samo najemno razmerje s prodajo nepremičnine ne preneha. Kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca. Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca. Kupec tako vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika in je na njem, ali bo odpovedal najemno pogodbo. Zato konkretno zatrjevano sklenjeno najemno razmerje ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnine. Dolžnikova obveznost je, da mora nepremičnino izprazniti svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, samo najemno razmerje pa s prodajo nepremičnine ni ugasnilo in ni prenehalo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca. Zato je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovora med kupcem kot novim lastnikom in najemnico.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - restriktiven pristop - obstoj upravičenega razloga za zamudo - trditveno in dokazno breme - hišni pripor - ukrep prepovedi približevanja - vročitev tožbe - nepravilno vročanje - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče (oziroma pošta kot neposredni vročevalec). Nasprotno pritožbeno vztrajanje, da napačna vročitev predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je neutemeljeno.
Toženec je tožniku pred vložitvijo tožbe, po tem, ko je s sklepom o dedovanju na spornih nepremičninah pridobil solastniški delež, poslal dopis, v katerem je tožnika pozval, da se v roku 30 dni izjasni, ali bo na spornih nepremičninah uveljavljal predkupno pravico. V dopisu je toženec tudi navedel, da bo, v kolikor se tožnik v postavljenem roku ne bo izjasnil, nepremičnine pod enakimi pogoji prodal tretjemu. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno presodilo, da je tožnik na podlagi tega ravnanja toženca lahko sklepal, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna tožba. Če bi toženec po preteku roka, določenega v dopisu oziroma ob tožnikovi zavrnitvi ponudbe, sporne nepremičnine prodal dobrovernemu tretjemu, bi tožnik namreč izgubil (priposestvovano) lastninsko pravico.
Za izvedbo zakonite premestitve (in s tem odpravo negotovega položaja zaradi ukinjenega delovnega mesta in odpravljene premestitve) ima tožnik po naravi stvari pravni interes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084689
OZ člen 86, 88, 190. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 154, 155.
tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - delna ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - pomanjkanje pravnega interesa - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku - dediči stranke - kršitev moralnih načel - nedopusten nagib - navideznost pogodbe - relativni učinek pogodbe - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - neupravičena obogatitev - pravnomočna odločitev - pripoznava tožbenega zahtevka - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - odmera stroškov pravdnega postopka - uporaba odvetniške tarife
Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo je priznana osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico. Pogodba učinkuje v relativnem razmerju. Pravno korist od uveljavljanja ničnosti ima pogodbena stranka, tretja oseba pa v primeru, če bi se vzpostavilo takšno zemljiškoknjižno stanje, ki bi ji na podlagi listin, s katerimi razpolaga, ali na podlagi uresničitve izpolnitvenega zahtevka omogočilo vpis v zemljiško knjigo. Imetniku terjatve v primerih, ko ne zasleduje vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, kumulirane z izbrisno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00084820
OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 179/2. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 17, 19. ZDR-1 člen 45.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - varnost in zdravje pri delu - stroški za izvedenca
Toženka je za škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna, vendar le v obsegu 70 % (131. člen OZ), preostalih 30 % pa predstavlja prispevek tožnika k nastanku škode (prvi odstavek 171. člena OZ).
Strošek izvedenca medicinske stroke, ki ga je v celoti plačal tožnik, je nastal neodvisno od višine tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki jo uveljavlja, in se zato glede na določbo prvega odstavka 38. člena ZDSS-1 ne odmeri glede na uspeh tožnika v postopku.
Za obstoj procesne legitimacije zadošča tožnikovo zatrjevanje stvarne legitimacije in ni potrebna že tudi njena izkazanost.
Sodišče po tem, ko upravnik jasno pojasni način delitve in obračuna stroškov, brez konkretnega ugovora toženke, ni dolžno iskati po razdelilnikih in preveriti vse posamezne obračune, ali kateri morda ni pravilen.
Pritožnica zgrešeno navaja, da se plačilo računa lahko dokazuje le z overjenimi računovodskimi izkazi ali s strani izvajalca plačilnih storitev potrjenimi potrdili o plačilih, saj ZPP ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00084800
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 38, 38/2. ZDR-1 člen 137, 137/7, 164. ZST-1 člen 3, 3/2.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - prenehanje delovnega razmerja - stroški postopka - sodba SEU
Sodna praksa Sodišča Evropske unije je za nastanek pravice do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust opredelila (le) dva pogoja, in sicer, da je delovno razmerje prenehalo in da delavec ni izrabil celotnega plačanega letnega dopusta, do katerega je bil upravičen na dan prenehanja delovnega razmerja.
Ne le, da tožnica ni v celotnem postopku sodelovala brez pooblaščenca (tožbo in prvo pripravljalno vlogo je vložila po odvetnici), pač pa je v tem sporu uspela zgolj s 6,5 % svojega zahtevka, torej v zelo majhnem delu, kar pa ne utemeljuje uporabe drugega odstavka 38. člena ZDSS-1.
izvršba na nepremičnino - poslovni objekt - dražba - domik in izročitev nepremičnine - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - izločitev sodnika - ugovor tretjega - predlog za odlog izvršbe - prenos lastninske pravice
Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.
Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.
URS člen 22. ZPP člen 226, 226/2, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 496.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - odškodnina za predčasno prenehanje pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - sodba s skrajšano obrazložitvijo - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave - listina v tujem jeziku
V obravnavani zadevi niti iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga niti iz obrazložitve končne odločbe ne izhajajo sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza. Ne zadošča, da sodišče le navede, da je dokaz nepotreben, temveč mora pojasniti razloge za takšno stališče. Če zavrnitev dokaznega predloga ni obrazložena, je podana kršitev pravice stranke do izjave.
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov, ki so za odločitev relevantni in niso očitno neutemeljeni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
izostanek priče z naroka - denarna kazen za pričo - preklic - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo
Iz predloženih dokazil priče izhaja, da je bil na pregled napoten s stopnjo nujnosti "zelo hitro" in da je bil pregled opravljen 27. 3. 2024, ko je bil potreben tudi manjši operativni poseg. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča izkazuje, da priča na narok ni pristopila iz opravičljivega razloga. Podan je dejanski stan iz petega odstavka 241. člena ZPP, na katerega se utemeljeno sklicuje pritožba in po katerem sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Ker prvostopenjsko sodišče te določbe ni uporabilo, čeprav bi jo glede na opravičilo in predložena dokazila moralo, je v denarno kazen zaradi izostanka z naroka 27. 3. 2024 poseglo pritožbeno sodišče.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka in stranski intervenient nista upravičena do odmerjenih pravdnih stroškov, ker nista z ničemer pripomogla k rešitvi zadeve. Kot izhaja iz pregleda spisa, je toženka v obravnavani zadevi vložila odgovor na tožbo z dne 25. 10. 2022, stranski intervenient pa je dne 24. 11. 2022 prijavil stransko intervencijo in vložil prvo (in edino) pripravljalno vlogo z dne 8. 5. 2023. S temi procesnimi dejanji je po eni strani toženka preprečila izdajo zamudne sodbe, stranski intervenient pa je izkoristil svojo pravico priglasiti intervencijo na strani toženke in sodelovati v postopku. Z navedenima vlogama sta toženka in stranski intervenient obrazloženo odgovorila na tožničine navedbe in predloge. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi razpisan le en narok za glavno obravnavo, toženka in stranski intervenient pa imata pravico sodelovati na naroku in priglasiti stroške. Iz tega razloga pritožbeno sodišče zaključuje, da so navedena procesna dejanja toženke in stranskega intervenienta ter pravdni stroški v tej zvezi bili potrebni za pravdo, zaradi česar jih je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP utemeljeno odmerilo v breme tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084385
ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - neizvedba dokazov - sklepčnost trditev
V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna, sklepčna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja tožene stranke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožeča stranka. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh navedb tožene stranke, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov, to je tudi po zaslišanju bančnih uslužbencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00084062
ZFPPIPP člen 361, 373, 383. ZIZ člen 197, 198. ZPP člen 289b.
izvršba - stečaj - delno poplačilo terjatve - upoštevanje delnega plačila - utesnitev zahtevka - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - končna razdelitev - prijava terjatve - prijava terjatve za obresti - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Vsa delna plačila so temeljila na sodnih sklepih - zoper vsakega od teh je imel tožnik v postopku (izvršilnem ali stečajnem) na voljo pravno sredstvo. Morebitna nestrinjanja z zneski poplačil bi tožnik tako lahko uveljavljal že bodisi v izvršbi bodisi v stečaju, a pritožbe (ugovora) ni vložil.
Glede sklepa o utesnitvi, glede katerega pritožba navaja, da bi bil izdan v stečaju, če bi tožena stranka obvestila o prejetem plačilu iz izvršbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v stečajnem postopku takega sklepa sodišče v nasprotju z izvršilnim postopkom ne izda, ampak se morebitna delna plačila upoštevajo pri končni delitvi. Kot je razvidno iz spisa in e-korespondence med stečajno upraviteljico in toženo stranko, je bil očitno to tudi razlog, da se je stečajna upraviteljica obrnila na toženo stranko (stečajnega upnika), da posreduje izračun odprte terjatve.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje
Pritožbeno ni prerekana ugotovitev, da je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje prodajne pogodbe, kar je nadaljnja predpostavka domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba pravočasno vložena. Zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izrekati o ugovornih navedbah glede utemeljenosti izpodbojne tožbe, saj v ničemer ne vplivajo na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - odvetniški stroški - vrednost spornega predmeta - višina nagrade odvetnika - odgovor na tožbo
Neutemeljen je očitek, da je šlo pri pri strošku za sestavo odgovora na tožbo, ki je bil priznan tožencema, za nepotreben strošek. Dejstvo je, da je sodišče vročalo tožencema tožbo, na katero sta imela z zakonom predpisano pravico odgovoriti.