• Najdi
  • <<
  • <
  • 40
  • od 50
  • >
  • >>
  • 781.
    VSM Sodba I Cpg 117/2024
    29.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSM00079788
    OZ člen 275. ZFPPIPP člen 19, 19/2, 305, 305/1. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.
    ločitvena pravica - prerekana ločitvena pravica - zavrnilna zamudna sodba - sklepčnost tožbe
    Vendar izpostavljeno izhodišče glede pravnih posledic toženčeve pasivnosti ne pomeni, da je za utemeljenost zahtevka po tožbi iz prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP potrebna zgolj tožnikova navedba, da je imetnik ločitvene pravice, ki je bila prerekana s strani drugega upnika. Vprašanje pridobitve ločitvene pravice spada v sfero uporabe materialnega prava, saj predstavlja ločitvena pravica pravico upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (drugi odstavek 19. člena ZFPPIPP).
  • 782.
    VSL Sklep Cst 209/2024
    29.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00078887
    ZFPPIPP člen 55, 127, 127/1, 234, 234/4, 234/5. ZPP člen 121, 121/1, 335, 335-4, 336, 343, 343/2, 343/3, 343/4, 351, 351/1.
    stečajni postopek nad pravno osebo - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - nepopolna pritožba - prepozna pritožba
    Da bi bil upnik stečajne dolžnice ali njen družbenik, pritožnik ne zatrjuje. Njegova pritožba torej ni dovoljena, njena zgoraj navedena dopolnitev pa je poleg tega prepozna, saj je bila vložena po izteku 15-dnevnega roka od izdaje izpodbijanega sklepa. Druga pritožnica zase sicer trdi, da je upnica stečajne dolžnice, vendar tega ne obrazloži niti ne izkaže, poleg tega njena vloga ni podpisana. Zato ni ne dovoljena ne popolna.
  • 783.
    VSL Sklep I Cpg 321/2024
    29.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078268
    ZPP člen 155, 155/1, 163, 163/4.
    stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - kriterij potrebnosti stroškov - preizkus stroškovne odločitve
    V izpodbijanem sklepu ni presoje, kateri stroški so bili potrebni za pravdo.
  • 784.
    VSL Sklep I Ip 766/2024
    28.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00079217
    ZIZ člen 9, 9/3, 42. ZPP člen 7, 112, 212.
    predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - dokazno breme - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nepotrebni dokazi - pravno pomembna dejstva - pravilna vročitev - pravočasna vložitev vloge
    Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, zato lahko sodišče predlagane dokaze tudi zavrne, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Zavrne lahko nepotrebne in nerelevantne dokaze, s katerimi bi se potrjevala zatrjevana dejstva, ki niso pravno odločilna in ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča. Pravno nepomembno v tem postopku je, kdo je sestavil dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, kakor tudi, kdo ga je oddal v nabiralnik, ter da je bila sodna taksa za ugovor plačana, kakor tudi vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi. Samo plačilo sodne takse je procesna predpostavka za odločanje o ugovoru, vendar plačilo obveznosti dolžnika v razmerju do sodišča v ničemer ne vpliva na ugotovitev, ali in kdaj naj bi dolžnikov ugovor prispel na sodišče prve stopnje glede na prejemno teorijo pri navadno oddanih pošiljkah.

    Z institutom razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi se strankam omogoča, da sodišče samo po uradni dolžnosti ali na predlog stranke ugotovi, ali je bila pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotovljena nepravilno, predvsem iz razloga, ker sodna odločba stranki ni bila pravilno vročena, kakor tudi iz razloga, ker je stranka vložila pravno sredstvo, ki preprečuje izdajo potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe. Pravnomočnost sodne odločbe zato preprečuje pravočasna vložitev pravnega sredstva, saj zamuda roka za vložitev pravnega sredstva lahko pomeni za stranko hude posledice. Ravno zato mora stranka izbrati zanesljivi način oziroma metodo pošiljanja pravnega sredstva, ki zagotavlja dokazilo o pravočasnosti vloge. Pravno pomembno vprašanje torej je, ali je dolžnik uspel dokazati pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi (posledično bi bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano neutemeljeno)
  • 785.
    VDSS Sklep Psp 103/2024
    28.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00079915
    ZPP člen 324, 324/1, 332, 333, 333/1, 343, 343/1, 365, 365-2.
    zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča
    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo o pritožbi vloženi zoper sklep Psp 27/2024 z dne 20. 3. 2024 odločiti Vrhovno sodišče RS. V primeru pritožbe zoper sodbo oziroma zoper sklep gre za redno pravno sredstvo, ki se vloži zoper sodne odločbe izdane na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP). Zoper sodbo pritožbenega sodišča pa so možna zgolj izredna pravna sredstva. Tožnica je vložila pritožbo (redno pravno sredstvo) zoper sklep pritožbenega sodišča opr. št. Psp 27/2024 z dne 20. 3. 2024. Ker zoper sklep pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. ZPP namreč v prvem odstavku 343. člena med drugim določa, da nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka.
  • 786.
    VDSS Sklep Pdp 338/2024
    28.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00079154
    ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 154, 155, 274, 274/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-3, 354.
    preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi - procesna predpostavka - zavrženje tožbe - neposredno sodno varstvo
    ZDR-1 v tretjem odstavku 200. člena delavcu ne daje možnosti neposrednega sodnega varstva zoper preklic oziroma razveljavitev vročene odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Za zavarovanje oziroma uveljavitev svojih pravic iz delovnega razmerja, v konkretnem primeru ohranitev v veljavi podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter posledic, ki iz nje izhajajo, bi torej tožnica morala svojo zahtevo, ki jo uveljavlja s tožbo v tem sporu, najprej uveljavljati pri toženki v skladu z določbama prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1, šele potem pa bi lahko uveljavljala varstvo svojih pravic pred sodiščem. Vložitev pisne zahteve za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve pravic iz delovnega razmerja in delodajalčeva neizpolnitev te zahteve v smislu delavčevih pričakovanj v roku 8 delovnih dni sta procesni predpostavki za vložitev tožbe pred pristojnim delovnim sodiščem v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Iz trditev strank in dokaznega postopka, izvedenega pred sodiščem prve stopnje, ne izhaja, da bi tožnica na toženko naslovila pisno zahtevo na izpolnitev obveznosti in priznanje pravic po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je že učinkovala, zato bi moralo sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja procesne predpostavke tožničino tožbo zavreči.

    Sodišče prve stopnje je v posledici kršitve določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP) zaradi neobstoja procesne predpostavke neutemeljeno o tožbenem zahtevku odločilo po vsebini, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo (354. člen ZPP).
  • 787.
    VDSS Sklep Psp 111/2024
    28.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00080025
    ZPP člen 249, 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
    sodni izvedenec - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
    Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Glede na to, da sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu ni posredovalo dodatne dokumentacije, razen tega je sodni izvedenec dopolnilno izvedensko mnenje podal že na podlagi dokumentacije, ki je bila uporabljena ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja, v tem primeru ni upravičen do omenjene nagrade.
  • 788.
    VSL Sklep III Cp 1370/2024
    28.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078886
    ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6.
    stroški priče - povrnitev potnih stroškov priči - najkrajša pot - najcenejše prevozno sredstvo - stroški postopka
    Res je sicer, da bo se bo v končni fazi tudi o kritju potnih stroškov priče odločilo po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). A s končno odločbo se bo v tem primeru odločilo le o morebitnem povračilu stroškov ene stranke drugi (če bo stranka ta strošek priglasila), stroške priče pa (pred tem) neposredno vedno krije stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje.

    Če mora priča ob preložitvi naroka zaradi njegovega predolgega trajanja na sodišče pristopiti dvakrat, je upravičena do povračila stroškov za dva prihoda.
  • 789.
    VSL Sodba I Cpg 58/2024
    28.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078673
    ZPP člen 337.
    prometna nesreča - podjemna pogodba - pritožbene novote - nedovoljene pritožbene novote - davek na dodano vrednost (DDV)
    Tožnica je ves čas postopka zahtevala in v predlogu za izvršbo ter dopolnitvi tožbe navajala vrednost 13.808,57 EUR, ki vključuje DDV, česar toženka ni prerekala vse do pritožbe, čeprav je sporni račun tudi sama večkrat citirala (npr. odgovor na dopolnitev tožbe) in je tako s svojimi pritožbenimi trditvami glede neupravičeno zahtevanega plačila DDV prepozna.
  • 790.
    VDSS Sodba Psp 123/2024
    28.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00079712
    ZUP člen 147, 147/1, 260, 260-1, 260-4, 263, 263/4, 267, 267/1,. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    obnova upravnega postopka - objektivni rok za obnovo postopka
    Od dokončnosti odločb, katerih obnovo postopka predlaga tožnik, pa do vložitve predloga za obnovo postopka, ki ga je tožnik podal 11. 8. 2022, je preteklo več kot tri leta. Zadnja odločba, ki jo navaja tožnik, številka: ... z dne 20. 2. 2017 je postala dokončna dne 22. 2. 2017. Zaradi preteka objektivnega triletnega roka je torej toženec tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno kot prepozen zavrgel. ZUP namreč v prvem odstavku 267. člena določa, da mora organ preizkusiti predlog za obnovo postopka tudi glede vprašanja pravočasnosti.
  • 791.
    VSL Sklep Cst 207/2024
    27.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00078528
    ZFPPIPP člen 374, 374/7, 374/9, 382, 382/1, 382/2, 383, 383/1, 383/2-5.
    postopek osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - denar
    Uporaba devetega odstavka 374. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja ni izrecno izključena (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Vendar je pravilno materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno pri vprašanju smiselne uporabe te zakonske določbe v postopku osebnega stečaja upoštevati posebno značilnost tega postopka. Ta je v tem, da fizična oseba, drugače kot pravna oseba, po koncu stečajnega postopka ne preneha in je še naprej nosilec pravic in obveznosti.

    Prenos na Republiko Slovenijo je smiseln v postopku stečaja nad pravno osebo iz razloga, ker le-ta po njegovem končanju preneha obstajati in zato ne more biti več imetnica nobene vrste premoženja. Prav iz tega razloga so z namenom končanja postopka stečaja nad pravno osebo v 374. členu ZFPPIPP določeni upravičenci za prevzem tistega njenega premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni mogoče razdeliti med upnike. Ker bo v obravnavanem primeru stečajni dolžnik po končanem postopku osebnega stečaja še naprej nosilec pravic in obveznosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni primerno, da bi se denarno dobroimetje, ki je ostalo pri končni razdelitvi v tako majhnem znesku, da bi z njegovo razdelitvijo upnikom nastali nesorazmerni stroški, preneslo v dobro Republike Slovenije.
  • 792.
    VSL Sklep I Cpg 211/2024
    27.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00078425
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - ugovorni postopek - težko nadomestljiva škoda - trditveno in dokazno breme
    Glede na to, da je tožnica tista, ki jo regulacijska začasna odredba močno ščiti še pred pravnomočno odločitvijo v rednem postopku, bi morali biti njeni argumenti in dokazi o škodi do dokazne stopnje verjetnosti močnejši in prepričljivejši od toženčevih, v kolikor bi želela izdano začasno odredbo ohraniti v veljavi. Kljub temu tožnica v ugovornem postopku glede škode ni ponudila nobenih dodatnih in prepričljivejših navedb in dokazov od toženca, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da je njeno stališče verjetnejše oziroma ima večjo težo kot toženčev ugovor. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, določenih ugovornih navedb ni niti prerekala.

    Zatrjevano zmanjšanje vrednosti premoženja podjetja predstavlja premoženjsko škodo, ki ni tiste vrste škoda, ki bi bila sama po sebi težko nadomestljiva. Ta škoda se v okviru preizkusa obstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe zato upošteva le, če bi bila za tožnico eksistenčnega pomena. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni trdila, da v obravnavanem primeru obstajajo takšne okoliščine, ki po njenem mnenju utemeljujejo, sodišču pa omogočijo presojo, da bi zatrjevano premoženjsko škodo težko nadomestila.
  • 793.
    VSM Sodba I Cp 604/2024
    27.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM00078659
    ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38, 149, 149/3, 243. SPZ člen 13, 23, 49, 213, 214, 215, 226, 234. ZPP člen 8, 181, 181/3, 339,339/2, 339/14-2. OZ člen 59, 59/2, 60, 60/2, 81, 81/1.
    služnostna pogodba - neprava stvarna služnost - tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - jezikovna razlaga pogodbe - ničnost pogodbe - neizpolnitev odložnega pogoja - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - neveljavnost pooblastila za sklenitev pogodbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo
    Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku ni potrebno, da stranka posebej izkazuje pravni interes, ker pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoji prejudicialnosti nadomeščajo procesno predpostavko pravnega interesa.

    Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravne določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi z nepravo stvarno služnostjo, ki je ustanovljena na podlagi pravnega posla - služnostne pogodbe (213. do 215., 226. in 234. člen SPZ).

    Do izpolnitve odložnega pogoja nikoli ni prišlo, prav tako pa je slednji postal nemogoč, saj Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1) sklenitev novega najemnega razmerja ne predvideva.

    Če se odložni pogoj ne izpolni, pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti.

    Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ (drugi odstavek 82. člena OZ).

    Namen izbrisne tožbe ni odprava formalnih pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega postopka. Ta je pridržana ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Varstvu materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe.

    Ničnost zavezovalnega pravnega posla predstavlja materialnopravno neveljavnost in s tem podlago za izbrisno tožbo.

    Pravni temelj pridobitve stvarne pravice na podlagi pravnega posla je razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo).

    Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ).

    Z overitvijo podpisa namreč notar potrdi, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino ali da je podpis, ki je že na listini, vpričo njega priznala za svojega (prvi odstavek 64. člena Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN).

    Razpolagalno upravičenje odsvojitelja je predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila v tem pomenu, da kot sestavina razpolagalnega pravnega posla povzroči pridobitev stvarne pravice s polnimi učinki v razmerju do vseh z vpisom stvarne pravice v korist pridobitelja v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
  • 794.
    VSL Sklep II Cpg 293/2024
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078467
    ZPP člen 333, 333/1, 458, 458/3.
    spor majhne vrednosti - potrdilo o oddani pošiljki - prepozna pritožba - rok za pritožbo
    Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da nasprotuje uporabi krajšega osemdnevnega roka, saj se neutemeljeno sklicuje na tridesetdnevni pritožbeni rok iz prvega odstavka 333. člena ZPP. Rok za vložitev pritožbe v tem sporu, ki je gospodarski spor majhne vrednosti, je osem dni.
  • 795.
    VSL Sklep I Cp 2000/2023
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00078224
    ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3.
    odločitev o stroških postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški za zastopanje - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
    Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti splošno pravilo iz drugega odstavka 12. člena OT, ki jasno določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri vseh priznanih postavkah/storitvah, ki so bile opravljene pred 6. 4. 2019, upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 2000 točk, pri postavkah/storitvah, ki so bile opravljene po 6. 4. 2019, pa izhodiščno osnovo 1800 točk, dobljeno število točk pa je treba glede na zakonsko določbo drugega odstavka 12. člena OT pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR.
  • 796.
    VSL Sklep III Cp 975/2024
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078514
    ZPP člen 154, 428, 428/2.
    motenje posesti - odločba o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških - pravočasnost pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - ustavna pravica do pritožbe - odmera pravdnih stroškov - obrazloženost odmere stroškov - vrednost spornega predmeta - tožba in nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi
    V sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru, ko se zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe združita v skupno obravnavanje, vrednosti združita.
  • 797.
    VSL Sodba II Cpg 176/2024
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078468
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - protispisnost - upravnik - subrogacija
    Protispisnost se lahko nanaša le na napako tehnične narave, ki je posledica napačnega postopka prenosa tistega, kar je zapisano v listini, zapisniku ali prepisu v obrazložitev sodbe. Pritožbene trditve se zato nanašajo na dokazno presojo oziroma zaključke, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvedenih dokazov. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev protispisnosti, pač pa za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki v tem pritožbenem postopku ni izpodbojno.
  • 798.
    VSL Sodba II Cpg 244/2024
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078515
    ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
    spor majhne vrednosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - priznana dejstva - najemnina
    Pritožnica se sklicuje na ugovorno trditev, da naj bi tožeča stranka svoje storitve zaračunala previsoko, ta pa je tudi po stališču višjega sodišča nesubstancirana. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi višini zahtevka ni konkretizirano ugovarjala in zato pravilno uporabilo 214. člen ZPP, ki med drugim v drugem odstavku določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
  • 799.
    VSL Sklep III Cp 853/2024
    26.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078726
    ZPP člen 154, 163. ZIZ člen 38, 38/8.
    predlog za odmero stroškov - stroški začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku - načelo končnega uspeha - prepozen predlog - zavrženje predloga
    V sodni praksi ni enotnega stališča o tem, ali se pri odločanju o stroških, nastalih v zvezi z izdajo in izvršitvijo začasne odredbe v pravdnem postopku, upošteva načelo končnega uspeha v pravdnem postopku ali uspešnost posameznih dejanj, torej (primeroma) ločeno uspešnost predloga za izdajo začasne odredbe oziroma ugovora zoper njo (pri čemer je v obeh primerih podlaga za odločanje 154. člen ZPP), redko pa je stališče, da je pri presoji stroškov zavarovanja treba upoštevati določbe ZIZ. Sodna praksa tako večinsko zastopa stališče, da se (tudi) o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, ter stroških njene (morebitne) prisilne izvršitve, odloča ob upoštevanju določb ZPP in končnega uspeha v postopku.
  • 800.
    VSL Sklep III Cp 1182/2024
    23.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078016
    ZPP člen 264, 264/1, 266, 268a, 268a/1.
    predlog stranke za izvedbo dokaza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - samostojni dokazni postopek z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - postopek za zavarovanje dokazov - upravičen razlog za zavarovanje dokazov - materialno procesno vodstvo in njegove meje
    Po presoji pritožbenega sodišča predlog predlagatelja po 268.a členu ZPP ni utemeljen. Samostojni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca se lahko predlaga le pred pravdo. Namen določbe je namreč v tem, da se s takšnim postopkom izogne morebitnim nadaljnjim pravnim sporom. V konkretnem primeru pa je že v teku zapuščinski postopek, v katerem predlagatelj lahko izpodbija veljavnost oporoke. Razjasnitvi spornih pravnih vprašanj v zvezi z dedovanjem je namenjen zapuščinski postopek. Ko je enkrat že v teku, določba 268.a člena ZPP ni uporabljiva. Ni smiselno, da bi o spornem vprašanju tekla dva različna postopka.
  • <<
  • <
  • 40
  • od 50
  • >
  • >>