CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088537
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/1.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - slabo premoženjsko stanje toženca - socialna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprofitno najemno stanovanje - subvencionirana najemnina - sklepčnost tožbe - dokaz z zaslišanjem strank - dokazni predlog - lex specialis
SZ-1 je glede stanovanjskih najemnih razmerij specialni predpis v razmerju do OZ. V prvem odstavku 104. člena SZ-1 opredeljuje situacijo, v kateri najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe. Toženka že ima subvencionirano najemnino. Le, če bi zatrjevala in dokazala, da je ravnala tako, kot ji nalaga prvi odstavek 104. člena SZ-1, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestila lastnika stanovanja, ji tožnica najemne pogodbe ne bi mogla odpovedati. Tega pa ni storila.
ZPP člen 76, 76/3. SZ-1 člen 25, 25a, 44, 44/1, 45, 45/1, 76, 79.
priznanje lastnosti stranke - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - podelitev sposobnosti biti stranka - sposobnost biti stranka - plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - splošni skupni del - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - zastopanje etažnih lastnikov - zastopanje pred sodišči - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - dostop do sodnega varstva
Etažni lastniki kot solastniki splošnega skupnega dela zaradi nedovoljene uzurpacije s strani enega etažnega lastnika stavbe in njene najemnice vlagajo tožbo na plačilo uporabnine (njim) na podlagi s strani večine etažnih lastnikov sprejetega sklepa, s katerim so pooblastili upravnika, da v imenu vseh etažnih lastnikov in na njihov račun sproži postopek za plačilo uporabnine.
Še posebej v skupnostih z velikim številom etažnih lastnikov lahko vztrajanje pri samostojnem procesnem položaju vsakega od etažnih lastnikov privede do znatnih zastojev v postopku.
Za priznanje sposobnosti biti stranka je pomembno zakonsko pooblastilo upravnika za zastopanje etažnih lastnikov v poslih upravljanja, kar zajema tudi zastopanje etažnih lastnikov v teh razmerjih pred sodišči.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skrbnik za poseben primer - nagrada skrbnika za poseben primer - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - stroški zastopanja - odvetniški stroški - odmera stroškov - razlaga odvetniške tarife
Tar. št. 24 OT ureja odmero stroškov v postopku za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti, obenem pa se uporablja tudi za druge nepravdne postopke, ki niso zajeti v ostalih tarifnih številkah. Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je specialen nepravdni postopek, ki ga v tar. št. 23 OT ni najti. Zato ga je treba uvrstiti med t. i. druge nepravdne postopke po tar. št. 24.
Tar. št. 23 OT vsebuje zaprt seznam postopkov, na katere se nanaša. V tar. št. 24 OT pa je moč prepoznati subsidiarno naravo, zato učinkuje kot splošno pravilo za vse ostale nepravdne postopke, ki niso posebej urejeni in kamor sodi tudi postopek za določitev pripadajočega zemljišča.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. ZPP člen 249.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - stroški cenitve premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine - več nepremičnin - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - izbira metode cenitve - metode ocene vrednosti nepremičnine - namembnost nepremičnine - zaključena celota - predmet delitve - kmetija
Izdelava enega skupnega poročila oziroma izvedenskega mnenja res ne izključuje uporabe šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Vendar pa na drugi strani tudi izdelava več cenitev oziroma uporaba več metod ocenjevanja vrednosti ne pomeni avtomatične uporabe tega člena. Upoštevati je treba vse okoliščine primera, zlasti predmet cenitve, ki pa, kot že navedeno, v konkretnem primeru predstavlja eno zaključeno celoto.
Nepremičnine v naravi predstavljajo zaključeno celoto - kmetijo, njihova namembnost pa (pričakovano) variira od kmetijskih do gozdnih in stavbnih zemljišč, kot tudi zemljišč s stavbami. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za sosednje nepremičnine, ki se nahajajo na isti lokaciji, znotraj iste katastrske občine. To, da se nepremičnine razlikujejo po namembnosti, ne zadostuje za izpolnitev pogojev in uporabo šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Ne gre namreč za več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, temveč za eno zaključeno celoto - kmetijo, ki je predmet delitve.
prepozna pritožba zoper odločbo - pritožba naslovljena na pristojno sodišče - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - nezadostna skrbnost stranke
Po prvem odstavku 112. člena ZPP je vloga pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. Vloga je v takšnem primeru pravočasna le, če nepristojno sodišče še pravočasno pošlje vlogo pristojnemu sodišču in pristojno sodišče to vlogo dobi pred potekom roka. Omilitvi te strogosti sta namenjeni izjemi po desetem odstavku 112. člena ZPP - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca, in očitna pomota vložnika.
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben. Očitno tudi ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj se je tožniku ista napaka primerila dvakrat.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 8, 337, 337/1.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - prosta dokazna ocena - nedovoljene pritožbene novote
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da delovni stroj ni last tožene stranke, slednjega ima zgolj v posesti, posest kot taka pa ne more v ničemer vplivati na morebitno kasnejšo upnikovo uveljavljanje denarne terjatve zoper njo.
ZD člen 62, 64, 67, 76. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - pisna oporoka pred pričami - obličnost oporoke - neveljavnost oporoke - sposobnost biti oporočna priča - lastnoročen podpis zapustnika - ponarejena oporoka - podatki o sorodstvenem razmerju - dokazni predlogi - dokazna ocena - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Oporočni priči v medsebojnem razmerju mati - sin nista bili niti absolutno niti relativno nesposobni priči.
Za pisno oporoko pred pričami mora v prvi vrsti obstajati pisni sestavek (listina). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni pomembno, kako je zapis nastal niti kdo je pisec. Lahko je oporočitelj sam, tisti, za katerega je določena korist v oporoki (dedič), lahko tudi oporočna priča, kot je ugotovljeno v obravnavanem primeru. Pravilna je presoja, da na veljavnost obravnavane oporoke ne vpliva dejstvo, da je zapis listine napravila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča.
ZD sankcionira napake v obliki z izpodbojnostjo. Sodna praksa dopušča tudi ugotovitveni tožbeni zahtevek na ničnost oporoke po splošnih pravilih OZ, kadar je tožbeni zahtevek usmerjen ne neobstoj oporoke, med drugim zaradi tako hudih napak v obliki, da je na prvi pogled jasno, da oporoka ni nastala (npr. če je pisna oporoka brez oporočiteljevega podpisa, kar zatrjuje tožeča stranka v tem postopku).
Za vse zahtevke v konkretni tožbi ni določena stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča, pravilo o atrakciji pristojnosti za materialne sospornike pa v primeru eventualnega sosporništva ni uporabljivo. Tudi razlaga prvega odstavka 48. člena ZPSVIKOB-1 ne daje pravne podlage za avtomatičen odstop vseh uveljavljenih tožbenih zahtevkov (tako primarnih kot podrednih) Okrožnemu sodišču v Mariboru.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - razveljavitev sklepa - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - brezplačna pravna pomoč - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba
Napačen pravni pouk tožnici ne more dati pravic, ki ji po zakonu ne pripadajo.
Ker je bila (ravno) ugodilna odločba Bpp 001/2024, čeprav izdana v drugem postopku, temeljni razlog (delne) razveljavitve predhodnega sklepa sodišča prve stopnje, bi moralo (vsaj) potem, ko je prišlo do drugačnega rezultata (ugotovljenega materialnega položaja tožnice), kot izhaja iz le-te, dejansko stanje dodatno raziskati. Splošno znano dejstvo je, da zunajzakonske skupnosti povečini niso uradno prijavljene in torej vidne v uradnih evidencah, kot je E-risk. Izostanek takšne preveritve podatkov zbuja resen dvom v pravilnost vsebinske presoje taksnega predloga in s tem uporabe materialnega prava.
ZPP člen 100, 205, 205/1, 205/1-1, 210, 339, 339/2, 339/2-11.
smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sklep glasi na osebo, ki je med postopkom umrla. Umrla oseba pa nima sposobnosti biti pravdna stranka oziroma udeleženka postopka, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Če stranka sabotira izvedbo ključnega dokaza, ima sodišče tako v načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) kot tudi v določbi tretjega odstavka 252. člena ZPP oporo, da takšni stranki odreče verodostojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00087839
DZ člen 83, 83/1. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17/3. URS člen 22, 23.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakona - sklepanje a maiori ad minus
V primeru, da upnik, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov, ne bi imel možnosti vložitve tožbe po 83. členu DZ, bi mu bili s tem v primerjavi z upnikom, ki ima druge vrste izvršilni naslov, kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS).
ZPP člen 160, 165, 165/3. ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/7, 64, 64/1, 64/3, 64/5, 65, 65/1, 65/2, 65/3.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - odločitev o stroških postopka - zmotna uporaba materialnega prava - preuranjena odločitev - stroški ugovora tretjega - pritožbeni stroški
Upnik oziroma tretji sta do povrnitve stroškov, nastalih v postopku odločanja o ugovoru tretjega, upravičena v skladu z določbami šestega in sedmega odstavka 38. člena ZIZ, pri odločanju o teh stroških pa je treba smiselno upoštevati tudi določbo 160. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Tretji mora tako upniku povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so upniku nastali v posledici ugovora tretjega, ki se je tudi v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazal za vsebinsko neutemeljenega, oziroma če dolžnik tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe sploh ni vložil. Tudi upnik pa mora tretjemu povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so tretjemu nastali, ker je upnik predlagal oziroma vztrajal pri izvršbi na predmet, na katerem ima tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, in v zvezi s katerim se je izvršba v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazala za nedopustno. Vendar pa upnik tretjemu, četudi se izkaže, da izvršba na določen predmet ni dopustna, stroškov ni dolžan povrniti, če sodišče ugotovi, da je upnik utemeljeno mislil, da na tem predmetu ne obstajajo pravice drugih. V takem primeru sodišče namreč ob smiselni uporabi določbe 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške.
Glede na pojasnjeno je dokončno odločitev o stroških postopka z ugovorom tretjega mogoče sprejeti šele po pravnomočnem zaključku postopka, ki teče zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, oziroma, če tretji ne vloži tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, po izteku roka za vložitev takšne tožbe. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087913
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/1 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek
Sodišča z uporabo stališč novejše sodne prakse ne zaobidejo prepovedi povratne veljave predpisov, temveč le napolnijo pravni standard "pojasnilna dolžnost" z védenjem, kako bi v času sklenitve kreditne pogodbe ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak. Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklenitvi kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Sodba C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje, temveč zadošča, da obstaja tveganje, da bo potrošnik med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega. Prav zato, ker so z vidika dokončnega odplačila kredita v CHF meritorne le vrednosti v CHF, je treba stališče v sodbi C-287/22 ("da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je potrošnik začel postopek") razlagati na način, da so pri presoji morebitnega preplačila kredita relevantne vrednosti v domači valuti (ne CHF).
odmera pravdnih stroškov - sklep o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - končni uspeh strank - plačilo DDV - obračun odvetniške storitve - zavezanec za plačilo DDV
Odločitev o povračilu potrebnih stroškov postopka, ki jo sodišče izda v obliki sklepa, v razmerju med sodiščem in stranko, ki je do povračila stroškov upravičena po prvem odstavku 155. člena ZPP, ni del sistema DDV. Kako je pravdna stranka v zvezi s plačilom DDV od odvetniških storitev uravnala svoje obveznosti iz naslova plačila DDV in ali ima možnost DDV odbiti, v zvezi z odločbo o odmeri pravdnih stroškov ni pomembno, saj ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti, oziroma bi to lahko storila po 63. členu ZDDV-1.
ZUP člen 87, 92, 92/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
vročanje po ZUP - vročanje po diplomatski poti - nepravilna vročitev
Toženec je sklep poslal na napačen naslov. Vročitev ni bila uspešna, saj je bil navedeni sklep vrnjen tožencu z oznako "nepoznat". Toženec kljub temu ni preverjal dejanskega naslova tožnice in tudi ni ravnal po drugem odstavku 92. člena ZUP in vročitve ni opravil po diplomatski poti. Ravnanje toženca pomeni kršitev določb 87. in 92. člena ZUP.
Sodišče je pritožbo zavrglo iz razloga nepopolnosti na temelju prvega odstavka 343. člena ZPP, ker ne vsebuje sestavin iz 4. točke 335. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz pritožbe razvidno, da ne vsebuje izvirnega lastnoročnega podpisa pritožbe. Skladno s tretjim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP tudi podpis pritožnika. Izviren lastnoročni podpis pritožbe je ne le obvezna, ampak tudi nujna sestavina pritožbe. Upoštevajoč dejstvo, da se v postopku pritožbe ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je potrebno zavreči pritožbo, ker ne vsebuje sestavin iz 4. točke 335. člena ZPP.
ZGD-1 člen 293, 305, 305/1, 395, 395/1, 395/1-2, 395/2. ZPre-1 člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/2, 8/2-1, 63, 63/1. ZPP člen 285.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine delniške družbe - prevzemi - mirovanje glasovalnih pravic - predsednik skupščine delniške družbe - pristojnosti skupščine - dnevni red skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti - materialno procesno vodstvo - usklajeno delovanje - domneva usklajenega delovanja
Skupščina s sprejemom sklepa o mirovanju glasovalnih pravic nekaterih delničarjev ni kršila svojih kogentno določenih pristojnosti.
Ker tožeča stranka ni trdila, da je od tožene stranke zahtevala kakršnekoli informacije v zvezi s spornim sklepom skupščine in da odgovora na svoja vprašanja ni dobila, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ne more uspeti z izpodbijanjem spornega sklepa skupščine zaradi kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da že neobičajne okoliščine pridobitve spornih delnic (čas prenosa delnic, število prenesenih delnic, neplačilo za delnice) kažejo na to, da je njihovo lastništvo navidezno. Izpolnjena je domneva o usklajenem delovanju iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - tržna vrednost nepremičnine - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - sklep o prvi prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene
Breme upnika, ki se sme pritožiti proti sklepu o prodaji, je, da izkaže, tj. da do stopnje verjetnosti dokaže, da cenitev ni več ažurna.
Tožnik je na Vrhovno sodišče RS posredoval vlogo, ki je bila v pristojno reševanje odstopljena sodišču prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da gre za pritožbo, vloženo zoper sklep Psp 53/2025 z dne 26. 3. 2025. Ker zoper sklep pritožbenega sodišča ni dovoljena pritožba, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo. Pritožba je dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 363. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je torej pravilno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.