Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravni interes za pritožbo ima oseba, katere pravni položaj bi se, v kolikor bi s pritožbo uspela, izboljšal. Ker pa je sodišče prve stopnje sklep z dne 8. 8. 2025 razveljavilo že samo, s sklepom z dne 11. 8. 2025, pritožnik boljšega položaja s pritožbo zoper sklep z dne 8. 8. 2025 ne more doseči.
Sodišče prve stopnje je navedlo, da so bili učinki sklepa o prekinitvi postopka odpravljeni že s sklepom z dne 28. 10. 2025 o nadaljevanju postopka. Ker zato pravni interes pritožnika za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka naj ne bil več podan, je njegovo pritožbo z dne 24. 10. 2025 zoper sklep o prekinitvi postopka zavrglo.
Ker pritožnik niti v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni podal razlogov, ki bi utemeljevali drugačno odločitev, v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka pa je predlagal razveljavitev sklepa, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper navedeni sklep, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Z izvajanjem naloge gonjača v ugotovljenih okoliščinah je bil tožnik postavljen v položaj, kjer je bilo tveganje za nastanek škode večje in ne povsem obvladljivo, nalogo pa je opravljal za drugega, zaradi česar mu ni sprejemljivo pripisati, da je to tveganje prevzel nase. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da je podana objektivna odgovornost toženkine zavarovanke.
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025, zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113. člena ZS, prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).