Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40. ZPP člen 362, 362/1.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - osebni pregled - vrednotenje izvedenskega mnenja
Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je bila podlaga za njegovo izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet takega izvida oziroma mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na njegovo zahtevnost. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva dodatno poglobljen študij, obsežne analize, specialistična znanja in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
Vrednotenje in analize podatkov osebnega pregleda v stroškovnem vidiku ni mogoče uvrstiti v sklop trajanja osebnega pregleda. Slednje je vrednoteno pri sestavi in izdelavi pisnega mnenja. Čas osebnega pregleda se nanaša zgolj na čas osebnega pregleda, vrednotenje in analiza pa ne predstavljata osebnega pregleda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087349
OZ člen 22, 22/1, 25, 25/2, 32, 32/1, 79, 79/3. ZPP člen 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-14, 355.
odškodninski zahtevek - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - smrt oškodovanca - dediči - podedovano premoženje - sklenitev izvensodne poravnave - ponudba za sklenitev poravnave - sprejem ponudbe - učinek ponudbe - prenehanje pooblastila - višina odškodnine - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pripoznava zahtevka - pravica do pritožbe - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
Zahteva prvega odstavka 22. člena OZ, da mora biti ponudba naslovljena na določeno osebo, je logična, saj sicer ni mogoče identificirati osebe, ki bo s sprejemom ponudbe stopila v pogodbeno razmerje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-3.
zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ocena stopnje zahtevnosti izvedeneskega mnenja je v pristojnosti sodišča. Postopek in obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, nudi dovolj podlage za zaključek, da gre za zelo zahtevno mnenje. Gre za kompleksno zadevo in na njegovo zahtevnost vpliva celota vseh dejavnikov.
Izvedenka ni upravičena do priznanja nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja, saj gre za dokumentacijo, ki je sodna izvedenka ni zbirala sama, temveč ji jo je posredovalo sodišče.
postopek v sporu majhne vrednosti - obratovalni stroški - nov upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o upravljanju - domneva - sklep ni podpisan - neupoštevanje navedb in dokazov - prepozen dokaz - načelo kontradiktornosti
Zmotno je stališče pritožbe, da se aktivna legitimacija upravnika domneva, če se izkaže s podpisano pogodbo o upravljanju. V razmerju do tretjih se šteje za upravnika tisti, ki je vpisan v register, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje, ko je med njimi sklenjena pogodba o upravljanju. Pogoji se presojajo po določbah SPZ in SZ-1. Pogodba o upravljanju upravniških storitev je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, pri tem pa lahko etažni lastniki za sklenitev take pogodbe pooblastijo enega ali več etažnih lastnikov. V takem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko jo podpišejo upravnik in vsi pooblaščenci za sklenitev pogodbe (drugi in tretji odstavek 53. člena SZ-1).
vrnitveni zahtevek - izpraznitev in izročitev nepremičnin - zaščita pred vznemirjanjem - prepoved bodočega vznemirjanja - pravica do informacije - pravica do izjave - nedovoljene novote - opravičljiv razlog
Če stranka s prvega naroka izostane in zato dejstev in dokazov ne navaja, se njeno pravico do naknadnega podajanja navedb presoja z vidika opravičenosti izostanka. Odločilno je, da je imel toženec možnost, da se opredeli do tožničinih konkretnih (in izkazanih) trditev ter jim pravočasno nasprotuje, zato mu pravica do izjave ni bila kršena. Ker pa tega ni storil, je sodišče postopalo pravilno, ko je štelo, da je z nepravočasnimi trditvami, prekludiran.
izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - nezadostna trditvena podlaga - dokazno breme - spor s tujim elementom - mednarodno pravo - odgovornost prodajalca za napako - garancija
Pritožbeno sodišče se zaveda, da nekaterih napak stvari, ki so iz strogo specializiranih vprašanj določene stroke, stranke, ki niso strokovnjaki na tem področju, ne morejo same zatrjevati v začetni fazi sodnega postopka. V nadaljevanju, ko pa so podani strokovni podatki, pa je dolžnost stranke, da konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam izvedenca.
dopolnilni sklep o stroških - predlog za dopustitev revizije - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Predlagatelj v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilne sodbe utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njegovih priglašenih stroških, ki so mu nastali s predlogom za dopustitev revizije. Tako v predlogu za dopustitev revizije kot v reviziji je priglasil tudi nagrado za sestavo predloga za dopustitev revizije, materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV. Pritožbeno sodišče je v sodbi X Pdp 206/2025 z dne 3. 7. 2025 odločilo le o stroških revizije, spregledalo pa je priglašene stroške za dopustitev revizije, do katerih je predlagatelj upravičen na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o ZPP.
ZPP člen 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 399/2-14, 399/2-15, 443. OZ člen 80.
spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - pritožbena novota - novo dejstvo - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pooblastilo po zaposlitvi - trditveno in dokazno breme - pavšalen ugovor
Neutemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila najemna pogodba sklenjena, to dejstvo pa med postopkom ni bilo sporno. Šele v pritožbi toženka zatrjuje, da soglasja volj ni bilo oziroma, da je bil podpis dosežen, ne da bi pogodbo kdo prebral, kar predstavlja nova dejstva. V skladu s 337. členom ZPP novih dejstev in dokazov v pritožbi ni dovoljeno navajati, razen če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, česar pa pritožnica ni zatrjevala. Zato gre za pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati. Poleg tega pa v teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. To pomeni, da pritožnica v resnici graja ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (443. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00088149
OZ člen 190, 610, 610/1.
zahtevek za plačilo uporabnine - podzakup - uporabnina - neupravičena pridobitev - prikrajšanje kot predpostavka obogatitvenega zahtevka - prenehanje pogodbe o podzakupu - novi lastnik nepremičnine - zakupna (najemna) pogodba - obstoj pravne podlage - gospodarski spor majhne vrednosti - dejansko stanje - materialno trditveno in dokazno breme - nesporna dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti
Drži sicer, da pridobitelj oziroma novi lastnik nepremičnine, ki je bila že prej oddana v najem, stopi na mesto zakupodajalca in da potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom (610. člen OZ). Vendar pa v konkretnem primeru tožnica ni podala zadostnih trditev, ki bi omogočale sklepanje, da pogodba med toženko in novim lastnikom posega v tožničina upravičenja rabe, ki naj bi ji šla na podlagi zatrjevane pogodbe med njo in prejšnjim lastnikom nepremičnine.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 149, 150, 153, 153/2, 179, 180. ZDR-1 člen 179, 179/1.
objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - vzročna zveza - razbremenitev objektivne odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - izvršilno dejanje - umor - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca
V obravnavanem primeru ni podane vzročne zveze med opravljanjem službe pomočnika izvršitelja in zatrjevano škodo, ker ne gre za nevarno dejavnost, vzrok za nastalo škodo je kaznivo dejanje umora in ne opravljanje nevarne dejavnosti.
Obrazložitev sodbe mora vsebovati jasne razloge o odločilnih dejstvih in navedbo pravne podlage, po kateri je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Te vsebine izpodbijana sodba nima in iz nje ni mogoče razbrati, po kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo in zakaj je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Stranski intervenient ni stranka postopka in ga ni dopustno zajeti s tožbenim zahtevkom.
URS člen 2, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2, 394, 394/1, 394/1-10, 394/1-11. ZIZ člen 15, 270, 270/1.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - subjektivni prekluzivni rok - pravnomočnost kazenske sodbe - premoženjskopravni zahtevek - začasna odredba - pravica do pravnega sredstva - pravica do pravnega varstva - procesna skrbnost stranke - verjetnost obstoja terjatve - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
Glede védenja o novih dejstvih je namreč že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zvezi s predlogom za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP zavzelo jasno in enotno stališče (ki je uporabljivo tudi glede obnovitvenega razloga iz 11. točke citiranega člena ZPP), da rok ni vezan na trenutek, ko je stranka pridobila možnost navesti nova dejstva, temveč ko je imela možnost, da to stori. V obravnavanem primeru to pomeni, da je potrebna presoja ustrezne procesne skrbnosti tožnice kot predlagateljice obnove postopka in ugotovitev, ali bi tožnica ob zahtevani skrbnosti že pred 14. 1. 2025, ko je prejela pravnomočno kazensko sodbo v delu premoženjskopravnega zahtevka, lahko zvedela za pravnomočnost sodbe v delu glede krivde in kazenske sankcije, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje nastopila dne 17. 9. 2024.
Glede na ugotovljeno dejstvo, da se je tožnica kot oškodovanka zoper kazensko sodbo pritožila (le) v delu, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek, pritožbeno sodišče meni, da bi tožnica to lahko zvedela. Po prejemu kazenske sodbe bi se morala prepričati o njeni pravnomočnosti glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti toženca. Zavedati bi se namreč morala, da je predlog za obnovo postopka vezan na kratek subjektivni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088331
SPZ člen 237, 237/1, 241, 241/2, 248. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pravica služnosti stanovanja - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo stroškov - stroški uporabe - odpoved služnostni pravici - izbrisno dovoljenje - prenehanje služnosti stanovanja - konstitutivni učinek - izbris iz zemljiške knjige - vpis v zemljiški knjigi - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Po prvem odstavku 237. člena v zvezi z 248. členom SPZ upravičenca do služnosti stanovanja bremenijo vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve, ne glede na korist, ki jo ima od užitka stanovanja zavezanec za plačilo teh stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00088380
OZ člen 131. ZZVZZ člen 86, 90, 91. ZPP člen 443, 451, 451/3.
tožba za plačilo odškodnine - pravica do povrnitve škode - postopek v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - pravočasnost pritožbe - oddajna teorija - presoja sklepčnosti tožbe - nesklepčnost - manjkajoča trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni izpolnila svoje dolžnosti, da navede vsa pravno relevantna dejstva oziroma dejstva, ki morajo obstajati, da pride do pravne posledice, ki se izraža v tožbenem zahtevku, pomeni, da ni izkazana sklepčnost tožbe, ki je pogoj za utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00087802
ZIZ člen 15, 67. ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 31, 31/8-1, 31/8-3.
nasprotna izvršba - odmera stroškov - stroški postopka - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta - nagrada za drugo obrazloženo vlogo - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnino - izvršba na denarno terjatev
Pritožba sicer pravilno navaja, da je kot osnovo za odmero stroškov treba šteti vrednost spora po nasprotni izvršbi, to je 3.537,71 EUR, ob takšni vrednosti pa bi nagrada za sestavo vloge po tar. št. 19 Odvetniške tarife znašala 300 točk. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo od navedene vrednosti (300 točk) nagrado za obrazloženo vlogo odmeriti po tretji alineji 8. točke tar. št. 31 OT (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na nepremičnine, kar bi zneslo 225,00 EUR, to je 75 % od 300 točk) in ne po prvi alineji 8. točke tar. št. 31 OT, kot je štelo sodišče prve stopnje (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev, kar znaša 75 točk, to je 25 % od 300 točk). Za odmero stroškov postopka s predlogom za nasprotno izvršbo namreč ni bistveno, katera izvršilna sredstva so bila predlagana s strani upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi) v postopku izvršbe, temveč je odločilno, katera izvršilna sredstva je dolžnica (upnica po nasprotni izvršbi) predlagala za poplačilo njene zatrjevane terjatve v postopku nasprotne izvršbe.
sodba na podlagi pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - določitev paricijskega roka v izreku sodbe
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave toženca zavezalo k plačilu v roku 15 dni od vročitve sodbe, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka. Gre le za določitev oziroma konkretizacijo (zakonskega) paricijskega roka. Odločitev o teku paricijskega roka od vročitve odločbe dalje je skladna s 313. členom ZPP. Tožnici ni bilo prisojeno več kot je zahtevala.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - dajatvena sodba - ugotovitvena odločba - arbitražna odločba stalne arbitraže pri GZS - davčna odločba
Po stališču teorije so izvršilni naslov lahko samo listine dajatvene narave. Izjema so davčne ugotovitvene odločbe. Ugotovitev obstoja dolga sicer ne zadostuje, če ni hkrati zavezancu naloženo, da je obveznost dolžan izpolniti. Pri davčnih odločbah se obveznost domneva.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - procesna sposobnost - skrbništvo - pooblastilo za vložitev tožbe
Ker je bil sklep o postavitvi skrbnika, ki je v imenu tožnice vložil tožbo, razveljavljen, tako da sedaj tožnica, katere procesna sposobnost je močno vprašljiva, nima skrbnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo do razrešitve vprašanja, ali tožnica potrebuje postavitev pod skrbništvo oziroma do postavitve skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00087623
OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 11, 11/1. ZIZ člen 62. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 26.
dogovor o pristojnosti - ugovor pristojnosti - spustitev v postopek - tiha prorogacija - pravočasnost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - obrazloženost ugovora - nacionalna procesna avtonomija - načelo učinkovitosti
Pravilo iz drugega odstavka 62. člena ZIZ in njegova takšna razlaga, da mora "dolžnik" uveljavljati dogovor o pristojnosti najpozneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen če ne pozna sporne terjatve, ni skladno z zahtevami, ki jih za učinkovitost varstva pravic postavlja pravo EU.