Dediči lahko podajo izjave vse do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Veže jih torej le pravnomočen sklep o dedovanju. To pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tista dejstva in dokaze, ki so podana šele v pritožbi in se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
Pritožba ima prav, ko poudarja, da se vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb). Odločitev, da se postopek prekine v celoti, je zato glede nedenarnega zahtevka pravno zmotna.
Po določbi tarifne številke 3 OT je odvetnik upravičen za sklenitev poravnave med tekom nepravdnega postopka, in sicer na naroku po 1. točki tarifne številke 23 zvišano za 100 %. Pritožba pravilno navaja, da je dedni dogovor sporazum med dediči, ki ima vse pravne učinke sodne poravnave in predstavlja dokončno ureditev razmerij med podpisniki dogovora.