obnova pravdnega postopka - izredno pravno sredstvo - obnovitveni razlogi - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - drugačna odločitev - kriva izpovedba priče ali izvedenca - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Določbe 394. člena ZPP, po kateri je krivo pričanje razlog za obnovo le v primeru, da je bila oseba, ki naj bi krivo pričala, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, ni mogoče obiti s ponovnim zaslišanjem teh prič (s ponovno izvedbo že izvedenih dokazov).
ZPP člen 76, 81, 81/1, 82, 82/1, 82/2, 82/2-4, 82/2-5, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-2, 207, 207/2, 208, 208/1. DZ člen 267, 268. ZD člen 131, 131/1. URS člen 23.
zavrženje tožbe - pogoji za zavrženje vloge - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - pozivni sklep - poziv stranki na popravo tožbe - možnost poprave - pridobitev uradnih podatkov - udeležba upnika v zapuščinskem postopku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni skrbnik zapuščine - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - postavitev skrbnika za poseben primer - pogoj za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - povabilo k prevzemu postopka - pravica do sodnega varstva
Upnik pri zapuščinskem sodišču ne more predlagati postavitve začasnega skrbnika zapuščine, ki bi bil upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen (prvi odstavek 131. člena ZD).
Ker niso bile izčrpane vse možnosti za popravo tožbe, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, pogojev za zavrženje tožbe ni.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 243, 319. OZ člen 180, 180/2.
povrnitev nepremoženjske škode - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoj pravice ali pravnega razmerja - pravno ali dejansko vprašanje - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj škode - ugotavljanje dejanskega stanja v sodnem postopku - ugotavljanje obstoja novih dejstev - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - dejanska podlaga sodbe - ni predhodno vprašanje - pravnomočnost izreka sodbe - res iudicata - civilno procesno pravo - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
Ni mogoče govoriti, da gre za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, tudi če se ta ista dejstva ugotavljajo v kakšnem drugem postopku.
Iz obrazložitve predloga za prekinitev postopka izhaja, da je bil ta podan predvsem z namenom pridobivanja izvedenskih mnenj iz postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da ugotavljanje dejanskega stanja s pomočjo sodnega izvedenca (243. člen ZPP) sodi v dejansko podlago sodne odločbe. Na to sodišče v drugem sodnem postopku ni vezano. Pridobivanje izvedenskih mnenj ne more biti podlaga za tovrstno prekinitev postopka, saj tudi dokazni razlogi ne predstavljajo predhodnega vprašanja.
določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - izselitev iz nepremičnine - uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Zahteva po določnosti tožbenega zahtevka izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP, po katerem mora tožnik v tožbi natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek, ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega sklepanja) jasno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZPP člen 285.
pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - nastanek taksne obveznosti - sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - pravica do dostopa do sodišča - materialno procesno vodstvo
Vrednost terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere bi se v skladu s ZST-1, ki veže odmero na vrednost predmeta, to pa je v primeru pobotnega ugovora vrednost v pobot uveljavljane terjatve, odmerjala sodna taksa. Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
zamudna sodba - pravilno vročanje - oseba, pooblaščena za sprejem
Za vročanje tožencu velja 133. člen ZPP, na podlagi katerega se pisanje lahko izroči tudi osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. S to določbo skladna je bila vročitev tožbe B. B., ki je prav tako delal v pekarni in s katerim se je toženec izrecno dogovoril, da mu bo predajal prevzeto sodno pošto. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika (sem spada tudi primer, če pošiljke B. B. ni izročil tožencu), nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
vloga, vezana na rok - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke
Vložitev pritožbe na nepristojno sodišče je pripisati neskrbnosti laične vložnice in ne njeni nevednosti ter tudi ne očitni pomoti, zato dejanski stan zadeve ne omogoča uporabe določbe desetega odstavka 112. člena ZPP. Pritožba je bila pristojnemu sodišču izročena po izteku pritožbenega roka in torej prepozno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
stroški postopka - obrazložen dopis - nagrada za pripravljalno vlogo - vsebina vloge - obrazložena vloga
Vloga, ki jo je tožnica poimenovala "pripravljalna vloga" (pripombe na prejeto izvedensko mnenje) z dne 17. 12. 2024, ni vloga v smislu 2. točke tar. št. 16 OT, torej obrazložena vloga, za katero se prizna 225 točk. V tem primeru gre za obrazložen dopis po 3. točki 43. člena OT, za katerega tožnici pripada 50 točk. Tožnica je sodišču namreč zgolj sporočila, da se s podanim izvedenskim mnenjem strinja, medtem ko drugih navedb, ki bi kakorkoli vplivale na sam potek postopka, vloga ne vsebuje.
taksa za zavlačevanje postopka - sankcija - krivdno ravnanje pooblaščenca - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - preklic naroka
Pritožnica v pritožbi navaja, da je v vmesnem času tudi tožnik vložil pripravljalno vlogo, katero je sodišče prejelo 5. 11. 2019, odpremilo 7. 11. 2019 in jo je pritožnica po lastnih navedbah prejela 12. 11. 2019. Nanjo prej kot v (pretečenih) trinajstih dneh ni mogla odgovoriti. To za izrek kaznovalnega ukrepa ni relevantno. Dejstvo je namreč, da je bila pritožnica pravočasno (in sočasno s tožnikom) opozorjena na možnost izreka sankcije (več kot mesec dni pred narokom). Tako je imela tudi sama možnost, da bi pravočasno vložila pripravljalno vlogo (ki bi bila lahko nadalje pravočasno vročena v seznanitev tožniku).
vrnitev v prejšnje stanje - očitno neutemeljen predlog - pogoji za odločitev brez naroka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec predlagal vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, v drugem odstavku 120. člena ZPP pa je imelo podlago za to, da je tak predlog brez razpisa naroka zavrnilo.
odmera sodne takse - kredit v CHF - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - količnik za odmero takse - taksna obveznost - delna sodba - končna sodba - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - napačno poimenovanje vloge
Ugotovitveni in dajatveni zahtevek sta v razmerju prejudicialnosti, zato vrednosti spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek tožnikoma ni bilo treba posebej opredeliti - za kumulacijo vmesnega ugotovitvenega in dajatvenega zahtevka zadostuje navedba ene nediferencirane vrednosti spornega predmeta - vrednost dajatvenega zahtevka.
Pri tožnikovem primarnem in podrednem zahtevku, s katerima na isti dejstveni podlagi uveljavlja enako izpolnitev, razlikujeta pa se glede višine glavnice ter glede višine zamudnih obresti in njihovega teka, gre za navidezno kumulacijo zahtevkov. Ker tožnik v konkretnem primeru ni uveljavljal drugega zahtevka (poleg obstoječega), ki bi v primeru zavrnitve primarnega od sodišča terjalo odločanje tudi o podrednem zahtevku v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP, ne gre za spremembo tožbe in sodišču prve stopnje ni bilo treba odločiti o njeni (ne)dopustitvi.
Tako iz vsebine vloge kot njenega poimenovanja izhaja, da gre za umik tožbe v še preostalem nepripoznanem delu, pri tem pa ni relevantno ločevanje med primarnim in podrednim zahtevkom, saj gre za enoten zahtevek, zato je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP postopek v še preostalem delu utemeljeno ustavilo.
stroški postopka - stroški za izvedensko mnenje - več sodelujočih izvedencev
Sodna izvedenka je izkazala, da je potrebno v okoliščinah konkretnega primera priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije priznati tudi pritegnjeni sodni izvedenki MDPŠ. Prepričljivo in sprejemljivo je pojasnilo sodne izvedenke MDPŠ, da je zaradi obravnave povsem drugih vprašanj morala tudi sama, neodvisno od sodne izvedenke psihologinje, pregledati in proučiti zdravstveni karton.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - izdaja sklepa - pravica do pritožbe - smiselna uporaba določb zakona - postopek za zavarovanje dokazov - nedovoljenost pritožbe - pritožba ni dovoljena - sklep procesnega vodenja - namen postopka
Smiselna uporaba določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. V šestem odstavku 267. člena ZPP je določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep, s katerim se odloči, da se začne izvedba dokazov, še preden se sklep vroči nasprotniku, ni pritožbe. Ob smiselni uporabi določbe je sklep, s katerim je bil pred pravdo imenovan izvedenec, treba šteti kot sklep, s katerim je ugodeno predlogu.
stroški postopka - pravnomočna odločitev o glavni stvari
ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
tretja oseba - odškodnina za premoženjsko škodo - požar na avtomobilu - pogodba o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - posestnik
Sodišče prve stopnje se je v predmetni zadevi pravilno ukvarjalo s vprašanjem, ali ima tožnik položaj tretje osebe. V času škodnega dogodka je namreč bilo vozilo v posesti tožnika, ki je vozilo prevzel v popravilo, ko je nekaj dni pred škodnim dogodkom slednjega prevzel v Mariboru in ga prepeljal na dvorišče svojega podjetja, kjer ima delavnico in je tako bil v času škodnega dogodka posestnik vozila po volji lastnika in kot takšen ne more imeti položaja tretje osebe.
OZ-UPB1 člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
škodni dogodek - denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - enotna odškodnina - stroški pravdnega postopka
Glede na pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odmerjena odškodnina v višini 36.000,00 EUR, kar znaša dobrih 19 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji na dan odločanja sodišča prve stopnje,1 primerna in pravična, toženka pa ni navedla nobenih drugih utemeljenih razlogov niti primerljive sodne prakse, ki bi utemeljevali odmero nižje odškodnine iz tega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085628
ZPP člen 154, 154/1, 224, 224/1, 224/4, 318, 338, 338/1, 338/2. SZ-1 člen 112, 112/3, 112a.
ugodilna zamudna sodba - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev tožbe fizični osebi - strankin podpis na vročilnici - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje zakonske domneve - pavšalno zanikanje - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - neplačevanje najemnine in stroškov - kršitev najemne pogodbe - opozorilo pred odpovedjo najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odločitev o pravdnih stroških - slabo premoženjsko stanje
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar golo zanikanje prejema pošiljke, brez ustrezne obrazložitve in dokazov, ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve.
Toženka se s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje ne more razbremeniti obveznosti povračila pravdnih stroškov.
ZPP člen 251, 253, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izvedensko mnenje - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - vrsta škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - obstoj vzročne zveze - zaslišanje izvedenca - soočenje izvedencev
Znižan dokazni standard se uporabi, če nekega dejstva po izvedbi vseh predlaganih relevantnih dokazov ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, ne pa v primeru nepopolno izvedenega dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00086152
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/3, 42, 42/1, 43, 43/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ustavno načelo enakega varstva pravic - ustavno načelo enakosti pred zakonom - odmera pravične denarne odškodnine - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - povrnitev bodoče škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za duševne bolečine - sodna praksa - obrazložen dopis - obrazložena vloga - primerljiva odškodnina - odmera stroškov - potrebni stroški - Fischerjeva razvrstitev
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah.