ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 163, 163/4, 328, 328/1.
stroški postopka - načelo uspeha pravdnih strank - obrazloženost odločitve o stroških - popravni sklep - poprava napak v izreku sodbe - sklep o popravi obrazložitve sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo popravni sklep, s katerim pa ni popravilo izreka sklepa, temveč je popravilo pisno pomoto v 168. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je z izdajo popravnega sklepa ugodilo primarnemu predlogu tožnika, saj mu ni ugodilo na način, kot je predlagal.
V očetovem stanovanju so se nahajale droge in oče kljub temu, da je vedel, da v stanovanje prihajata deklici, drog ni nemudoma odstranil oziroma uničil, temveč jih je v stanovanju hranil. Takšno stanje oziroma ravnanje je brez dvoma ogrožajoče in utemeljuje izdajo začasne odredbe.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi - vročitev po fikciji - obvestilo na vratih - poslovni prostor
Dolžnik je v svojem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti podal pravno pomembne trditve, s katerimi je izpodbijal pravilnost vročitve sklepa o izvršbi, in sicer med drugim, da na naslovu iz sodnega registra nima poslovnega prostora, ima pa nameščen poštni nabiralnik.
Pri nepravi spremembi tožbe je enotno tudi stališče sodne prakse, da se zastaranje kasneje zvišanega zahtevka pretrga z vložitvijo osnovnega zahtevka. Spremenjen oziroma obruten del tožbenega zahtevka tako ni zastaran, saj je bilo s pravočasno vložitvijo tožbe zastaranje pretrgano tudi zanj (365. člen OZ). Upoštevaje navedeno je toženka neutemeljeno ugovarjala tudi zastaranje zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od s spremembo tožbe povečanih glavnic, pri čemer pa je ta ugovor neutemeljen že zato, ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti ves čas, torej tudi s spremembo tožbe zahteval zgolj od neto zneskov.
URS člen 22, 23, 50, 125, 156. ZPIZ-2 člen 140, 140/6, 204, 204/3, 204/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 355.
bistvena kršitev določb postopka - presoja ugovorov - sklicevanje na neustavnost določb zakona - predlog za oceno ustavnosti - konkretiziranost navedb
Sodna odločba mora biti glede ustavnopravnih ugovorov obrazložena, če so ti konkretno in argumentirano podani. Sodišča sicer niso dolžna odgovarjati na pavšalne ali neargumentirane ustavnopravne razloge strank, morajo pa se opredeliti do njihovih nosilnih, argumentiranih in relevantnih pravnih stališč. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Kljub izčrpni argumentaciji tožnika zakaj meni, da zakonska ureditev ni v skladu z Ustavo in podanem predlogu, da se vloži zahteva za oceno ustavnosti, je namreč umanjkala presoja sodišče prve stopnje o teh navedbah. Ker se sodišče prve stopnje niti z besedo ni vsebinsko opredelilo do tožnikovih ugovorov o protiustavnosti, je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00088583
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 169. URS člen 22, 23, 36. OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dokaz zapadlosti terjatve - poznejši ustni dogovori - namen obličnosti - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena in dokazna podlaga - konkretne trditve - predlog dolžnika za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do doma - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pravica do sodnega varstva - informativni dokaz - prepoved informativnega dokaza - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe
Pritožnik je s povzetimi ugovornimi navedbami zatrjeval ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti, kar je pravno upoštevni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Prav tako se višje sodišče strinja, da je v zvezi z navedenim uveljavljanim ugovornim razlogom relevantna določba četrtega odstavka 51. člena OZ, po kateri so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.
Na dolžniku, ki z ugovorom nasprotuje zoper njega dovoljeni izvršbi, je najprej breme dovolj konkretnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev, ter nato še njihovega dokazovanja. Povedano drugače, izvajanje dokazov praviloma pride v poštev le, če je ugovorna trditvena podlaga pravno pomembna in tudi dovolj določna. Velja namreč načelna prepoved t. i. informativnega dokaza, to je dokaza, s katerimi bi se dejstva, ki bi jih morala navesti stranka, šele ugotavljala. Informativni dokazi v pravdnem postopku (oziroma smiselno tudi v izvršilnem postopku; 15. člen ZIZ) niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Skladno s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ se izvršba na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, lahko odloži, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Glede na višino izterjavane denarne terjatve v obravnavani zadevi, to je 993.087,76 EUR EUR, navedeni zakonski pogoj očitno ne more biti izpolnjen. Kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, pa dejstvo, da nepremičnina, na katero je bila tudi dovoljena izvršba v obravnavani zadevi, predstavlja dom pritožnika in njegovih dveh mladoletnih hčera, samo zase ne more biti posebno upravičen razlog za odlog izvršbe. Brez dvoma je sicer izguba doma zelo huda posledica izvršbe, zlasti, če v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci. Vendar pa gre za posledico, ki je že po naravi stvari lastna nepremičninski izvršbi. Ob stališču, da je izvršba na nepremičnino, ki je dom dolžnika (in njegove družine) že v izhodišču nedopustna, se upnik iz takšne nepremičnine sploh nikoli ne bi mogel hitro in učinkovito poplačati. To pa bi bilo, upoštevaje upnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva, nedopustno. Pravica do doma, pa čeprav v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci, ni absolutna, tako kot ni absolutna upnikova pravica do sodnega varstva. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru opraviti tehtanje med njima, pri čemer pa zgolj dejstvo, da je nepremičnina dom dolžnika (in njegove družine), kot pojasnjeno, še ne more biti vedno oziroma kar samodejno odločilno v prid dolžnika.
ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 22, 22/1, 69.
krajevna in stvarna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti - obstoj ugovora krajevne pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - prepozen ugovor
Tožnik je imel v tem postopku že dvakrat možnost uveljavljati, da se ne strinja z določitvijo pristojnega sodišča za odločanje v pravdi, pa te možnosti ni izkoristil. Zato je z uveljavljanjem ugovora krajevne pristojnosti sodišča v dopolnitvi tožbe glede na okoliščine konkretnega primera prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089129
SPZ člen 47, 92, 271. ODZ člen 418. ZPP člen 311.
zahtevek za vrnitev nepremičnine - plačilo uporabnine - pridobitev lastninske pravice - nedobroverni graditelj - pravica uporabe - gradnja na tujem svetu - nedobrovernost - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - stavbna pravica - neupravičena obogatitev - najemno razmerje
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojnega pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice, ampak mora predlagatelj v postopku izkazati pravni naslov (pravni temelj, na podlagi katerega je lastninsko pravico pridobil). Zato določbe ZVEtL-1 ne morejo predstavljati ustrezne podlage za pridobitev toženkine lastninske pravice na sporni nepremičnini.
Za presojo ni odločilno, kako je nepremičnino uporabljala toženka, marveč kakšna uporaba nepremičnine je bila v relevantnem obdobju mogoča in kakšno korist bi tožnica z njo lahko dosegla. Tožnica je bila prikrajšana pri najemnini (toženkini starši oz. pravni predniki so jo v preteklosti plačevali), saj bi sporno nepremičnino lahko oddajala nekomu drugemu in za to prejemala plačilo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje v zavod za prestajanje kazni
Da se tožnik nahaja v ZPKZ izhaja tudi iz same tožbe. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tožencu tožbo z pozivom naj odgovori na tožbo vročati po določbi 136. člena ZPP, torej po upravi zapora ali zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti.
povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - pripravljalna vloga - obrazložena vloga - dokazni predlog - dopis - samostojna storitev odvetnika - zastopanje na naroku - ponovljen postopek - nagrada za ponovljen postopek
Vloga z dne 26. 10. 2020 predstavlja obrazloženo vlogo in ne zgolj dokazni predlog oz. drugo vlogo, kot bi šlo npr. pri sporočilu o plačilu predujma, ali sodne takse, ali pa sporočilu naslova priče. Tudi predlog za zaslišanje priče ali postavitev izvedenca je nekaj povsem drugega in povsem nevsebinskega v nasprotju z vlogo, v kateri stranka sodišču posreduje vprašanja za izvedenca. Postavitev teh vprašanj namreč nujno zahteva poglobljen vsebinski premislek o zadevi, zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da taka vloga predstavlja obrazloženo pripravljalno vlogo.
Pravilno je tudi pritožbeno opozorilo, da se v ponovnem postopku po razveljavitvi sodbe vloge in naroki ne začnejo šteti od začetka: prva vloga, vložena po razveljavitvi sodbe, ne pomeni prve vloge v smislu tarif. št. 20/1 OT. Podobno velja za glavno obravnavo v ponovnem postopku.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - dobra vera - pristna posest - zakonita in dobroverna posest - pritožbena obravnava - pravilo o dokaznem bremenu
Ker od leta 1986 dalje tožnik ni mogel biti v dobri veri glede zemljišča, ki presega tisto, za kar je bilo v pravdi P 23/87 (prej P 57/86) kot predhodno vprašanje ugotovljeno, da je priposestvoval, je nepomembno za odločitev, kdo je kosil travnati del zemljišča: tožnikova morebitna košnja namreč ne pomeni njegove dobre vere, da je lastnik travnatega dela zemljišča. Enako velja za današnje uživanje celotnega zemljišča ter tudi za nesporni dejstvi, da je toženec tožniku že po letu 1986 pomagal pri betoniranju opornega zidu za vrt in da je posadil ciprese okrog zemljišča, ki ga je izvedenec odmeril do točke C3. Ker takrat ni bil več v dobri veri, samo posest ne more privesti do priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088626
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZPND člen 3, 19, 21, 22a, 22b.
preprečevanje nasilja v družini - nasilna ravnanja - ukrepi po zpnd - dokazna ocena - zaščitni ukrepi - dokazni standard verjetnosti - konkretiziranost pritožbene navedbe - ponavljanje tožbenih navedb
V ZPND predvideni ukrepi niso namenjeni reševanju konfliktnih partnerskih razmerij in spornih vprašanj v zvezi z (domnevnim) skupnim premoženjem, temveč zaščiti žrtev nasilnih dejanj z ukrepi za prenehanje obstoječega in preprečitev grozečega nasilja. Dogajanje 16. 10. 2024 in siceršnja dinamika razmerja med udeležencema izkazujeta konflikten in nekonstruktiven partnerski odnos ter neurejena premoženjska razmerja, ne pa nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem. Predlog za izrek ukrepov za njegovo zaščito je bil zato utemeljeno zavrnjen.
Pritožbeni postopek je namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločb prvostopenjskih sodišč ter se zato od pritožnikov pričakuje, da v pritožbi vzpostavijo vsebinski dialog z ugotovitvami in razlogi sodišča prve stopnje. Golo ponavljanje dejanskih in pravnih naziranj iz postopka pred sodiščem prve stopnje temu standardu ne zadosti, saj ne predstavlja kritike izdane in izpodbijane odločbe.
obrazloženost sodne odločbe - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega sojenja - razveljavitev sodbe - pravno pomembna dejstva - sporen obstoj dolga - poslovno sodelovanje - posojilo - dokazno breme
Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Pomeni obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta ter se do njih, če so za odločitev bistvene, v obrazložitvi odločbe opredeli. Pri tem ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen (ekspliciten). Da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo, je lahko razvidno tudi posredno (implicitno), iz drugih razlogov obrazložitve.
Ni izključeno, da je tožnikov izhodiščni vložek, kljub ugotovljenemu poslovnemu sodelovanju, predstavljal posojilo in ne tveganega ter v primeru neizpolnitve obveznosti nezavarovanega kapitala.
Dokazno breme, da je bilo posojilo dano oziroma, da je tožnik posodil zatrjevani znesek tožencu, je bilo na tožniku. V kolikor sodišče ugotovi, da je tožnik svoje trditve dokazal, je na toženca prevaljeno dokazno breme o vračilu posojila (ki ga toženec ni zatrjeval, glede na to, da je trdil, da posojila sploh ni bilo).
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365-2.
stroški postopka - uspeh strank v postopku
Samo iz razloga, da je bila tožba potrebna, ni tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka, saj je povračilo odvisno od njegovega uspeha v sporu. Tožnikov uspeh je 82 %, toženkin uspeh je 18 %.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - kumulativno izpolnjevanje pogojev - psihiatrično izvedensko mnenje - nesporno ugotovljena dejstva - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - demenca
Pooblaščenka nasprotnega udeleženca na izvedenkine ugotovitve ni imela pripomb (kar potrjuje v pritožbi), zato je sodišče, ki je nasprotnega udeleženca zaslišalo in na ta način tudi neposredno zaznalo njegovo stanje, upravičeno štelo, da so nesporne, kar pomeni, da jih ni treba več in konkretneje dokazovati.
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov. Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi, kot je zaslišanje priče oz. stranke, ne morejo nadomestiti.
Sodišče mora opraviti ustrezno tehtanje interesov pravega lastnika nepremičnine na eni strani ter na drugi strani dobrovernega tretjega kot pridobitelja. Vendar pa se lahko to tehtanje opravi le ob podanosti ustrezne trditvene podlage. Te pa toženka ni podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00088530
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2. ZIZ člen 9, 9/3,15. URS člen 22, 23.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravna oseba - gospodarska družba - vročanje pravni osebi - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - dolžna skrbnost - organizacija sprejemanja sodnih pošiljk - odsotnost delavca - očitno neopravičen razlog - oprava naroka - poslovni naslov - pravica do izjave - rok za vložitev ugovora - zamuda roka - prekluziven rok - pravica do učinkovitega sodnega varstva - restriktiven pristop
Institut vrnitve v prejšnje stanje ima ustavnopravno razsežnost, saj se z njim uresničuje ustavna pravica do izjave v postopku. Stranki mora biti tedaj, ko iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice, omogočeno, da doseže vrnitev v prejšnje stanje in s tem zagotovitev možnosti učinkovitega in enakopravnega sodelovanja v postopku. Ker pa ima nasprotna stranka v sodnem postopku pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je možnost vrnitve v prejšnje stanje nujno omejiti le na primere, ko stranka rok ali narok zamudi iz opravičenih razlogov. Sodišče mora zato v vsaki posamezni zadevi, glede na njene konkretne okoliščine presoditi, kateri od obeh ustavnih procesnih pravic dati prednost.
Pravna oseba si mora delo organizirati tako, da sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, poteka normalno in nemoteno. Odsotnost, prezaposlenost, opustitev pravočasnega pretoka informacij med zaposlenimi zamude ne opravičujejo.
Vendar pa po drugi strani, tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče prezreti stališča Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-552/09 z dne 23. 9. 2010, na katero se je dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izrecno skliceval, a se do nje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni z ničemer opredelilo. Ustavno sodišče je namreč v navedeni odločbi izreklo, da je kljub stališču, da mora gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka, vendarle treba upoštevati okoliščine konkretnega primera. Tako merila za presojo skrbnosti ravnanja gospodarske družbe ni pravilno objektivizirati, do česar pride, če se ne presoja, ali je gospodarska družba glede na svoje "osebne" okoliščine morda ravnala dovolj skrbno. Tudi gospodarski družbi mora biti, vsaj na načelni ravni, dana možnost vrnitve v prejšnje stanje, ne le v primeru višje sile ampak tudi, ko zatrjuje, da zamude ni zakrivila, ker je ravnala dovolj skrbno. Stališče, da gospodarska družba odgovarja za zamudo v sodnem postopku, ki je posledica napak njenih zaposlenih, neupoštevaje okoliščine konkretnega primera (na primer neodovisno od tega, ali je sicer poskrbela za ustrezno organizacijo dela, in od tega, ali je morda šlo za prvo vročitev sodnega pisanja v postopku), dejansko pomeni, da se od nje zahteva ne samo skrbnost dobrega gospodarstvenika, ampak celo skrbnost dobrega (pravnega) strokovnjaka. Taka zahteva pa se lahko v posameznem, izjemnem primeru izkaže za prestrogo. Upoštevaje tudi okoliščino, da pravne osebe uživajo v postopku pred sodiščem (v bistvenem) enaka ustavna procesna jamstva kot fizične osebe, jim mora zato biti zagotovljena ne le namišljena, ampak stvarna možnost, da lahko tudi zunaj višje sile dosežejo vrnitev v prejšnje stanje.
Bistveni argument sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, da naj dolžnik ne bi bil dovolj skrben iz razloga, ker ni imel urejenega nadomeščanja odsotne delavke A. A., zato v konkretnem primeru ne vzdrži. Pač pa iz povzete dolžnikove trditvene podlage izhaja, da je dolžnik, v času procesa menjave sedeža oziroma poslovnega naslova, že imel ustaljeni način sprejemanja pošiljk, in sicer tako, da je delavka B. B. na starem (tedaj še registriranem) naslovu C. prevzeto pošto takoj nesla na novi naslov D., kjer jo je delavka A. A. praviloma še isti dan tudi prevzela in vpisala v poštno knjigo. Temu vidiku trditev iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje, pri presoji dolžnikove (ne)skrbnosti ni pripisalo ustrezne teže, saj se je kot bistveno zmotno osredotočilo le na ugotovitev, da dolžnik ni uredil nadomeščanja v odsotne delavke A. A. Neovrednotene pa so posledično ostale dolžnikove trditve, da mu neskrbnosti ni mogoče očitati ravno zato, ker je imel v času menjave sedeža organiziran utečen, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje opisani sistem sprejemanja pošiljk, ter da je do odstopa od ustaljenega načina prišlo izključno zaradi pomote delavke A. A., ki je bila posledica odsotnosti le-te v času dejanskega prejema sklepa o izvršbi na starem (tedaj še registriranem) naslovu dne 28. 11. 2024. Sodišče prve stopnje je s takšnim ravnanjem dolžniku dejansko odvzelo možnost, da dokaže, da je ravnal s potrebno skrbnostjo, oziroma da je do zamude prišlo kljub njegovi dolžni skrbnosti, izključno zaradi objektivno vnaprej nepredvidljive pomote njegove zaposlene.
Ker tožnik zoper prvostopenjski upravni akt, ki je bil izdan pred vložitvijo tožbe, ni vložil pritožbe in je ta akt postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo. O odmeri tožnikove pokojnine namreč že obstaja pravnomočna upravna odločba. Določba 75. člena ZDSS-1 dopolnjuje določbo prvega odstavka 274. člena ZPP. Tudi upoštevaje navedeno določbo se tožba zavrže v primeru, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.