nagrada in stroški odvetnika - potrebni stroški postopka - utemeljene okoliščine - svobodna izbira odvetnika
Sodišče prve stopnje je tožniku materialnopravno zmotno priznalo potne stroške za prihod na sodišče in stroške urnine za odsotnost iz pisarne za pooblaščenca, ki si ga je tožnik izbral zunaj okrožja sodišča prve stopnje. Ustaljena je sodna praksa, da ti stroški ne gredo stranki samodejno in v vseh primerih, temveč le, kadar to utemeljujejo okoliščine primera. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v odgovoru na pritožbo ni navedel nobene okoliščine, ki bi utemeljevala izbiro odvetnika zunaj okrožja sodišča (npr. bližina tožnikovemu bivališču, predhodno sodelovanje z odvetnikom, ki upravičuje posebno zaupanje med njima).
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-2. URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - delno zavrženje tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - ovire za priposestvovanje - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - zaupanje v zemljiško knjigo - status nepremičnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - nedovoljen predmet pogodbe - predmet izven pravnega prometa - ničnost pogodbe - predhodno vprašanje
Za odločitev o tožbenem zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine s priposestvovanjem glede na okoliščine konkretnega primera ni pravno pomembno, ali je sporno nepremičnino uporabljala izključno tožnica oz. njeni pravni predniki. Sporna nepremičnina namreč predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi in na tem zemljišču priposestvovanje ni mogoče. Glede na status sporne nepremičnine pa tudi ni bistveno, ali je bila tožnica med ugotovljeno dolgoletno izključno uporabo celotne nepremičnine dobroverna ter ali je toženec pridobil solastninsko pravico na nepremičnini v dobri veri in v zaupanju v javne knjige.
pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo takse za pritožbo
Da je bila tožencu naknadno odobrena denarna socialna pomoč, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve o umiku pritožbe zaradi neplačila sodne takse ni pravno pomembno. Toženec je bil namreč do denarne socialne pomoči upravičen za obdobje po izteku roka za plačilo sodne takse za pritožbo.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - zapadlost odškodninske obveznosti - zamuda pri odškodninski obveznosti - zahteva za plačilo odškodnine - premoženjska škoda - neupravičena obogatitev - manjkajoča trditvena podlaga - nepoštenost pridobitelja
OZ v 165. členu določa nastanek škode kot trenutek zapadlosti odškodninske obveznosti. Vendar je obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti odvisna od zamude, in ne od zapadlosti, saj po 378. členu OZ zamudne obresti dolguje dolžnik, ki je v zamudi. Zapadlost in zamuda nista identična pravna pojma. Po 299. členu OZ dolžnik pride v zamudo z izpolnitvijo obveznosti, v zvezi s katero rok ni določen, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali začetkom postopka za dosego izpolnitve zahteva izpolnitev obveznosti.
V primeru neupravičene obogatitve je pridobitelj dolžan plačati zamudne obresti od dneva prejema le, če je bil nepošten.
ZNP-1 člen 40, 42, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ponoven predlog - zavrženje predloga - povrnitev stroškov postopka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih
Pri odločitvi o stroških sodišče pravni standard prostega preudarka zapolni skozi tehtanje okoliščin primera (npr. razlogi za postopek, interes, premoženjsko stanje udeležencev, koristi otrok, varstvo koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, procesna racionalnost udeležencev, obseg stroškov, krivda, uspeh, naključje...), ki jih mora ovrednotiti v smislu pravičnosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 285.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - procesni pobotni ugovor - uveljavljanje pobotnega ugovora - nastanek taksne obveznosti za ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - v pobot uveljavljana terjatev - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu
ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavlja tožeča stranka z dajatvenim denarnim zahtevkom, tj. 53.525,19 EUR, nima odločilne teže.
Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085846
DZ člen 100. ZNP-1 člen 19, 80, 85, 85/3.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca - postopek za razvezo zakonske zveze - odločanje o zahtevku - pravdni postopek - nepravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
O predlogu za preživljanje zakonca, podanem v postopku za razvezo zakonske zveze, se odloča v istem postopku, torej po pravilih nepravdnega postopka, ki velja za razvezo zakonske zveze.
pravica do vpogleda v spis na sodišču - opravičen interes - dovolitev vpogleda v sodni spis - vpogled v drug sodni spis - pregledovanje spisa - zastopanje stranke brez pooblastila - sodna poravnava - odsotnost pooblastila
Pritožnica ima pravico vpogledati v dokumentacijo spisa, ki se nanaša na njeno pravno prednico B. A., to je kopijo pooblastila B. A. z dne 5. 3. 1999 s podatkom, kdaj je bilo to posredovano sodišču prve stopnje. S posredovanjem teh podatkov ne bo prekomerno poseženo v pravice in koristi pravdnih strank, saj gre za zelo omejen obseg podatkov, ki ne vključujejo nobenih osebnih ali občutljivih informacij.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago za odločitev o stroških postopka opredelilo prvi odstavek 158. člena ZPP, v skladu s katerim mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila; ter 157. člen ZPP, po katerem mora v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, tožnik povrniti njene pravdne stroške. Toženec da povod za tožbo, ko tožnik na podlagi njegovih ravnanj pred pravdo upravičeno sklepa, da bo za varstvo njegovih pravnih interesov potrebna sodna intervencija. Za odločitev o stroških postopka po umiku tožbe in ustavitvi postopka ni pravno odločilno, ali je bil oziroma bi bil tožbeni zahtevek utemeljen.
Toženca sta se sprva zahtevku upirala, nato pa sta najprej sama odpovedala najemno pogodbo in pripoznala tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe ter s potekom odpovednega roka prostovoljno izročila nepremičnino tožnici. S takšnim ravnanjem sta izpolnila vse, kar je tožnica uveljavljala s tožbenim zahtevkom; tožnica je v celoti dosegla s tožbo zasledovani cilj in izgubila pravni interes za nadaljnje vodenje postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00086853
ZPP člen 7, 212, 318, 286, 286a, 286a/5, 338, 338/1, 338/1-3. OZ člen 131. URS člen 25.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - sklepčnost tožbe po višini - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - dokazna ocena - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - pravica do pravnega sredstva - zmotna uporaba materialnega prava
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
ZDru-1 člen 1, 1/2, 9, 9/3, 13, 13/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
društvo - nadzor - razrešitev - skupščina - statut društva - zakonitost sklepa o razrešitvi
Sklep o razrešitvi kolektivnega organa (nadzorni odbor), ki ga sprejeme za to pristojen organ (skupščina) na način in po postopku, ki je urejen v temeljnem aktu društva (statut), ni nezakonit.
Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00086823
OZ člen 963, 963/4. ZDR-1 člen 177, 177/1. URS člen 22, 23. ZPP člen 11, 154, 154/3, 190, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
prekluzija navedb - zavarovalnica - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - denarna kazen za pooblaščenca - dolozno ravnanje - odbitna franšiza - namerno ravnanje
Tožnik materialnopravno zmotno meni, da je prišlo do zakonskega prenosa terjatve s tožnika na zavarovalnico. Četrti odstavek 963. člena OZ namreč določa, da ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalnico te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročil delavec pri zavarovancu, razen če jo je povzročil namenoma.
Ker tožniku izplačana zavarovalnina ni pokrila celotne škode, lahko preostanek zahteva od povzročitelja. Toženec mu mora tako plačati še 666,54 EUR, kolikor manj je tožnik prejel od zavarovalnice zaradi odbitne franšize, dolžan pa je tudi zamudne obresti od dne vložitve tožbe do plačila.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožnik v postopku ni uresničeval svojih pravic z ustrezno skrbnostjo, saj pred vložitvijo tožbe (oziroma po prejemu odgovora nanjo) ni preveril, ali mu je bil pretežni del odškodnine za škodo že povrnjen s strani zavarovalnice. Vendar pa ugotovljeno neskrbno vedenje ne daje podlage za ugotovitev, da je tožnik oziroma njegov odvetnik ravnal s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Za kaznovanje udeležencev pravdnega postopka se namreč po drugem odstavku 11. člena ZPP zahteva namerno oziroma dolozno ravnanje.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/1, 208/2.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - predhodno vprašanje - ustavnost in zakonitost občinskega odloka - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - z ustavo neskladen predpis
Odločitev sodišča prve stopnje glede nadaljevanja postopka je pravilna, saj je Ustavno sodišče odločilo in je odpadel razlog za prekinitev, kot je bil naveden v sklepu o prekinitvi.
zavrženje pritožbe - izčrpana pravna sredstva - nedovoljena pritožba
Pritožnik, ki ne izpodbija ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, navaja, da sam nima opravljenega pravniškega državnega izpita, da bi lahko nastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in da ni predložil predloga za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena, zaradi česar jo je z izpodbijanim sklepom tudi pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00085867
ZPP člen 99, 99/4, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 451, 452, 453. ZOdv člen 12, 12/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev - nesklepčnost tožbe - višina tožbenega zahtevka - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - odpoved pooblastila za zastopanje - veljavnost pooblastila - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila
V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - osebni stečaj - poslovna sposobnost
Položaj fizične osebe v stečajnem postopku se po določilih ZFPPIPP razlikuje od položaja pravne osebe med drugim v tem, da pravna oseba z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost, fizični osebi pa se ta le omeji.
DZ člen 157, 157/2, 161, 162, 162/1, 165, 172. ZPP člen 347. ZIZ člen 53. ZNP-1 člen 101.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - družinska sistemska psihoterapija - izrek denarne kazni - prisilno zdravljenje - pravica do izjave - ogroženost otroka - restriktiven pristop
Vendar je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da velja pri izdaji začasnih odredb v družinskih sporih restriktiven pristop, kar pomeni, da se začasne odredbe izdajo le izjemoma, če so interesi otroka tako ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari; izdaja začasne odredbe je tako omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) ni mogoče razbrati nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da je zdravje mld. A. A. tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari (na podlagi 172. člena DZ) in je treba o tem takoj odločiti z začasno odredbo. Zgolj okoliščina, da strokovni delavec CSD in šolska psihologinja, ki mld. A. A. že obravnava, menita, da bi bilo zanj dobro (koristno), da se vključi v psihoterapevtsko obravnavo (kot izhaja iz 23. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi), ne zadošča.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je na podlagi 172. člena DZ mogoče odrediti prisilno zdravljenje zgolj v izjemnih primerih, in sicer takrat, ko je ogroženo otrokovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne eno ne drugo ne izhaja. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da je mladoletni A. A. v stiski, ker je deležen psihičnega in fizičnega nasilja s strani materinega novega partnerja, za odreditev prisilnega zdravljenja ne zadošča, zlasti z ozirom na to, da je že deležen obravnave s strani šolske psihologinje in da je že bil umaknjen iz okolja, v katerem je bil podvržen nasilju materinega novega partnerja.
Sodišče druge stopnje o predlogu za izrek denarne kazni ni moglo odločiti samo (347. člen ZPP), ker se o navedenem predlogu odloči s sklepom o izvršbi, zoper sklep o izvršbi pa je dopusten ugovor (53. člen ZIZ), o katerem odloča sodišče prve stopnje (na ta način se v primeru izdaje sklepa o izvršbi zagotavlja tako pravica do izjave v postopku kot tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva, le-teh pa v primeru reformatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru ni mogoče zagotoviti). Če bi pritožbeno sodišče o predlagateljevem predlogu odločilo sámo, bi nasprotni udeleženki vzelo pravico do ugovora zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00086674
SPZ člen 18. ZDen člen 88. ZPP člen 328, 328/5. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 12/1, 31, 243.
tožba na ugotovitev ničnosti - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskih postopkih - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZPP sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (načelo dispozitivnosti). Pravilo o vezanosti na zahtevek pomeni, da sodišče tožniku ne more prisoditi kaj več niti kaj drugega kot je s tožbo zahteval.